E-športi
Gostujoče pero: Izzivi e-športa
Fuzija prava digitalne in analogne dobe
Elektronski športi (»e-športi«) so zagotovo eden od fenomenov digitalne dobe o katerih smo že pisali v predhodnih člankih. Gre za družino tekmovalnih videoiger, pri katerih je možno potegniti veliko vzporednic s tradicionalnimi športi. Okoli iger Fortnite, League of Legends, Counter Strike in drugih, so se oblikovali globalni ekosistemi, ki združujejo izdajatelje videoiger, igralce, organizatorje dogodkov z velikimi globalnimi podjetji iz tradicionalnih industrij, kot so Mastercard, Coca Cola in Disney. E-šport, kot relativno nova panoga, pa prinaša vrsto pravnih vprašanj in izzivov.
E-športne igre so si pogosto podobne zgolj v digitalnem mediju, glede na samo igro, igralne platforme in tekmovalna pravila pa se med seboj popolnoma razlikujejo. Nadalje ločimo dve vrsti poklicnih igralcev videoiger. Igralce, ki videoigre igrajo na tekmovanjih, v okviru organiziranih lig in dogodkov ter igralce, ki preko različnih digitalnih platform (na primer Youtube, Twitch) v živo prenašajo svoje igranje video iger (t.i. »streamerji«) in s tem ustvarjajo avtorske video vsebine. E-šport torej ni enotna panoga, pač pa gre za zelo razvejan ekosistem, znotraj katerega postajajo vprašanja, kot so varstvo pravic intelektualne lastnine ter pravno varstvo igralcev vedno bolj pomembna.
E-šport kot šport?
Čeprav se na prvo žogo zdi, da igranje video iger ni nikakor povezano s tradicionalnim športom, temu ni nujno tako. Za začetek se je potrebno zavedati, da se poklicno igranje video iger, glede same organiziranosti ekip ter organizatorjev tekmovanj in pa priprav na sama tekmovanja, ne razlikuje bistveno od profesionalne športne ekipe. Najuspešnejše profesionalne e-šport ekipe, kot so »Fnatic«, »G2 Esports« in »Cloud9«, imajo strokovne štabe za igralce sestavljene iz trenerjev za posamezno igro, trenerjev za fizično pripravo in nutricionistov. Igralci trenirajo tudi po več kot 6 ur na dan. Klubi ustvarijo po več kot 10 mio EUR letnih prihodkov.[1] Nekateri igralci so v svoji kratki e-športni karieri zaslužili že več kot 6 mio EUR.[2] Kot dodatna zanimivost, povprečna upokojitvena starost poklicnih e-športnikov je 25 let, saj po tej starosti hitro začnejo upadati njihovi refleksi.[3]
V nekaterih evropskih in svetovnih državah je e-šport že priznan kot športna panoga. Gre za Južno Korejo, Japonsko, ZDA, Brazilijo in Francijo. V Franciji je bila leta 2016 ustanovljena nacionalna zveza »France Esports«, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, delo in notranje zadeve in katere glavna pristojnost je vzpostaviti sistem pravil za e-šport na ravni države, po vzoru pravil za tradicionalne športe.[4]
Da bi e-šport kot pravi šport razglasili tudi v Sloveniji, verjetno v kratkem ni pričakovati. Največji izziv za umestitev e-športa v klasične modele športnih aktivnosti verjetno predstavlja dejstvo, da e-šport temelji na digitalnem okolju, medtem ko definicija športa, kot je opredeljena v Zakonu o športu[5], šport povezuje z različnimi pojavnimi oblikami športne gibalne dejavnosti. Vendar pa so nekateri športi, ki so del olimpijskih iger, po svoji naravi, predvsem z vidika zahtevane pripravljenosti tekmovalcev na najvišjem nivoju, zelo podobni e-športu, ki se odvija na najvišjem poklicnem nivoju. Gre na primer za lokostrelstvo in streljanje.
Dodatna ovira za klasifikacijo e-športa kot športa je sama narava nekaterih videoiger, v katerih se poklicno tekmuje. To so na primer simulacije športov, ki so pod okriljem nekaterih največjih športnih organizacij na svetu, kot so MotoGP, FIA (Formula 1), National Basketball League (NBA) in UEFA, ki so že ustanovile svoje e-športne lige, ki potekajo vzporedno z njihovimi krovnimi športnimi tekmovanji. Na drugi strani pa so videoigre, ki glede na svojo tematiko niso povezane s simulacijami športov in so lahko tudi nasilne, vendar je njihova priljubljenost precej večja, kot pri videoigrah, ki simulirajo nogomet, košarko ali motošporte.
Veliko težavo za e-šport predstavlja tudi dejstvo, da je zasvojenost z videoigrami med mladimi, najbolj pogosta oblika zasvojenosti z internetom in digitalnimi tehnologijami. Na težave, ki jih za mlade prinaša vpliv prekomernega in dolgotrajnega igranja videoiger, v svojih poročilih opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po zadnjem poročilu NIJZ-a za leto 2018, približno petina mladostnikov igra igre vsak dan ali skoraj vsak dan, desetina mladostnikov pa kaže znake zasvojenosti z videoigrami.[6]
Igralci – ključni deležniki e-športa
Tradicionalni šport in e-šport sta si v grobem podobna po ključnih deležnikih. To so igralci oziroma športniki, klubi, nacionalne in nadnacionalne zveze, sponzorji ter organizatorji tekmovanj. Pomembna razlika med poklicnimi tradicionalnimi športi in e-športom je v zrelosti same industrije, ki se kaže tudi v zrelosti samega sistema pravnih pravil, ki urejajo razmerja med deležniki. Še posebej so pomembna pravila, ki urejajo pravni položaj igralcev.
Če vzamemo za primer nogomet – UEFA, kot krovna nogometna zveza, predpisuje vzorec pogodbe, ki ga podpišeta igralec in klub. V pogodbi so že določene vse bistvene sestavine njunega pravnega razmerja: trajanje razmerja, višina fiksnega in variabilnega plačila, možnost predčasne prekinitve pogodbe, itd. Natančno predviden je tudi postopek reševanja morebitnega spora med njima ter pravna sredstva, ki jih ima UEFA in/ali krovna nogometna zveza v primeru, da se ena izmed strank ne podredi odločitvi zveze. Podobno velja za razmerje med igralcem in njegovim agentom. Tak sistem pravil, v poklicni nogomet vnaša veliko mero predvidljivosti in predvsem pravne varnosti igralcev, kot šibkejših strank v razmerju do nogometnih klubov.
V e-športu takega sistema pravil ni. Trenutno še ne obstaja evropska ali svetovna e-športna organizacija, ki bi imela moč vzpostavljanja podobnega sistema pravil, kot imajo na primer v tradicionalnem športu vpliv in pristojnost Mednarodni olimpijski komite, Svetovna proti-dopinška agencija (»World Anti-Doping Agency«) ali Mednarodno arbitražno sodišče za šport (»Court of Arbitration for Sport«).
Pomanjkanje enotnih pravil posledično pomeni, da so igralci v e-športni industriji izpostavljeni velikim pravnim in poslovnim tveganjem. Ta problem je še toliko večji, ker se poklicna kariera e-športnika pogosto začne že nekaj let pred njegovo polnoletnostjo. Rešitev v tej smeri je že ponudila Francija, ki je uzakonila nekatere minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati pogodbe, ki jih podpišejo e-športniki. Težava v praksi je, da gre pri tovrstnih pravnih razmerjih za pogodbene odnose z mednarodnim elementom. Zato bo potrebno na dolgi rok iskati rešitve na mednarodni ravni, v okviru nadnacionalnih organizacij, ki bodo zagotavljale dolgoročno integriteto industrije. Doseči slednje pa bo zelo težko, saj glavne niti v e-športni industriji v svojih rokah držijo razvijalci oziroma izdajatelji videoiger.
Pri t.i. »streamerjih«, drugi vrsti poklicnih igralcev videoiger, gre za nekoliko drugačen pravni položaj. Ti igralci svojih glavnih prihodkov ne ustvarjajo iz naslova pogodb, ki jih imajo podpisane s klubi in sponzorji, pač pa iz naslova digitalnih avtorskih vsebin, ki jih ustvarjajo s prenašanjem svojega igranja preko različnih digitalnih platform. Glavni vir prihodka teh igralcev so pogodbe z oglaševalci, saj slednji preko »streamerjev« oglašujejo svoje izdelke ali storitve. V tem primeru gre za t.i. »influencer marketing«, obliko trženja, pri kateri oglaševalec nagovarja potencialne kupce preko posameznika (»vplivneža«), ki ima določen doseg.
Drug pomemben vir prihodkov »streamerjev« je prodaja različnega blaga, pod blagovno znamko igralca. Za razliko od e-športnikov, ki poklicno tekmujejo v videoigrah, je pri »streamerjih« torej najpomembnejše vprašanje avtorskih in drugih pravic intelektualne lastnine.
Monopolizacija pravic intelektualne lastnine
Eden izmed ključnih deležnikov e-športa, ki ga tradicionalni šport ne pozna, pa so izdajatelji videoiger saj le-ti že od samih začetkov, narekujejo razvoj e-športa. V tradicionalnem športu nobena organizacija nima monopola nad nogometom, košarko ali tenisom. Pravice intelektualne lastnine so povezane s posameznimi klubi ter igralci, niso pa vezane na samo športno disciplino.
Drugače je pri videoigrah. Licenčne pogodbe za igranje videoiger (»end-user license agreement«) kot je Fortnite ali League of Legends namreč vsebujejo določilo, da igralci lahko igrajo igre le na nekomercialni osnovi. Vse komercialne pravice, ki izhajajo iz videoigre, pa si pridružuje izdajatelj igre. Organizator košarkarskega turnirja ne potrebuje soglasja slovenske ali mednarodne košarkarske zveze, za razliko od organizatorja e-športnega turnirja, kjer se igra določena videoigra. Brez ustreznega soglasja za organizacijo takega dogodka je organizator namreč v kršitvi pravic intelektualne lastnine izdajatelja.
Torej poleg tega, da izdajatelji iger razvijajo in tržijo igre, želijo tudi čim bolj monopolizirati pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz videoiger. Ob tem prav tako določajo pravila turnirjev, prodajajo licence za organizacijo dogodkov in organizirajo svoje lige. S tem imajo izdajatelji videoiger ogromno moč, ki jo bodo verjetno v prihodnje težko prepustili neodvisnim organizacijam, ki bodo nameravale služiti kot mednarodne krovne organizacije za e-šport.
Zaključek
Angleški kralj Edward III. je leta 1314 v svojem kraljestvu nameraval prepovedati nogomet, saj je želel, da se mladi več ukvarjajo z lokostrelstvom. Novi športi so bili v preteklosti večkrat deležni podobnega začetnega neodobravanja. Večinoma negativno sprejemanje se trenutno dogaja tudi e-športu. Skozi prizmo tradicionalnega športa, si je razumljivo težko predstavljati, da bi se poklicno igranje Fortnite ali podobne strelske videoigre kadarkoli štelo kot šport ali celo postalo del olimpijskih iger. Vendar pa lahko komercialni interesi, hitra digitalizacija in velike spremembe v družbi, hitro postavijo nova pravila igre. E-šport je že danes velika industrija in se bo v prihodnjih letih še eksponentno povečala. Z nadaljnjo institucionalizacijo e-športa pa je pomembno, da se čim prej vzpostavi sistem pravil, ki bo prinesel transparentna in predvidljiva pravila igre, ki bo varoval pravice vseh deležnikov in ki bo sistemsko naslavljal vprašanja, kot so preprečevanje zasvojenosti mladih z internetom in digitalnimi tehnologijami.
Avtor
dr. Peter Merc je ustanovitelj Lemur Legal in partner v podjetju. Po magisteriju in doktoratu iz bančnega prava, se je vpisal na EMBA študij v Zagrebu. Po večletnem delu v bančnem sektorju (NLB d.d. Hypo Alpe Adria banki) na področju financiranja bank in skladnosti poslovanja, se je leta 2015 odločil, da bo svojo kariero postavil na glavo in da bo rigidni bančni svet zamenjal za hitro spreminjajoči svet startupov in v 2020 tudi e-športa.
Avtor Gostujočega peresa je dr. Peter Merc iz ekipe Lemur Legal. Če potrebujete pravno podporo glede vaših pravic intelektualne lastnine, vam bodo pravniki iz Lemur Legal z veseljem pomagali.
Ste ešportnik ali ustvarjalec vsebin in potrebujete pravno podporo glede komercialne uporabe vaše pravice do lastne podobe? Prav za e-športne vplivneže in profesionalne igralce upravljajo tudi z e-športno agencijo SPIKE.
Navedbe
[2] <https://www.thestreet.com/personal-finance/how-much-do-esports-players-make-15126931> (25.8.2020).
[3] Tani, S.: Life after esports: what happens when pro gamers hang up the joystick?, Nikkei Asia Review, 2018, dostopno na <https://asia.nikkei.com/Business/Business-trends/Life-after-esports-What-happens-when-pro-gamers-hang-up-the-joystick> (25.8.2020).
[4] Auxent, A.: French government creates an esports federation and reveals amandements to contract rules, The Esports Observer , 2016, dostopno na <https://esportsobserver.com/french-government-creates-an-esports-federation-and-amendments-contract-rules/> (25.8.2020).
[5] Zakon o športu (ZŠpo-1), Ur. l. RS, št. 29/2017, 230.5.2017.
[6] Nacionalni inštitut za javno zdravje: Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018, dostopno na <https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2019_e_verzija_obl.pdf> (25.8.2020).
Naslovna slika
Red Bull Solo Q Slovenija veliki finale, 3. 10. 2020. Avtor: Siniša Kanižaj
Slovenskemu zmagovalcu Jerneju Dovžanu je pokal podelil Max Verstappen, štirikratni svetovni prvak F1
V osupljivem prikazu hitrosti, natančnosti in spretnosti je slovenski tekmovalec v simulacijskem dirkanju Jernej Dovžan iz Tržiča zmagal na globalnem finalu tekmovanja Heineken Player 0.0. Na dogodku, ki je minuli konec tedna potekal na priznanem Gamergy igričarskem festivalu v Madridu, se je pomerilo 18 elitnih e-športnikov v simulacijskem dirkanju z vsega sveta, njihove nastope v posebej zasnovani Heineken Player 0.0 areni pa je v živo spremljal štirikratni svetovni prvak Formule 1 Max Verstappen.
»Ker je šlo za eno samo dirko, je treba priznati, da je poleg znanja in pripravljenosti o zmagi odločal tudi kanček sreče. Konkurenca je bila težka, sposobnosti Brazilca in Poljaka sem poznal že prej, vedel sem, da sta zelo dobra. Presenetil pa me je Japonec, ki je bil zelo hiter,« je po osvojitvi naslova pošteno povedal Jernej Dovžan, 19-letni študent računalništva in informatike, ki se je na tekmovanje pripravljal več mesecev, pri čemer mu je pri nastavitvah avtomobila pomagala tudi inženirska ekipa. »Sodelovati v tekmovanju Player 0.0 je bilo enkratno doživetje, se pa veselim povratka domov, da zmago proslavim še z domačimi in prijatelji,« je še dejal mladi vrhunski e-športnik.
Japonec presenetil, a ni bil dovolj hiter za Slovenca
Sim dirkači so svoje e-športne spretnosti prikazali na zahtevnem nizozemskem dirkališču Zandvoort, na katerem so morali odpeljati 18 krogov oziroma 25 % dejanske F1 dirke, vreme na dirki pa je z metom virtualne kocke, ki je pristala na soncu, določil Max Verstappen. Jernej je dirko začel z druge startne pozicije, ki si jo je priboril v polfinalu, in takoj je bilo jasno, da je kandidat za zmago. Na začetku je kazalo, da se bosta za zmago borili Slovenija in Brazilija, katerih dirkača sta drug drugega prehitevala prvih nekaj krogov. Ob tem je brazilski tekmovalec poškodoval sprednje krilce na vozilu, tako da se je po postankih v boksih v boj za zmago vmešal Japonec, ki pa v nobenem trenutku ni prehitel večino dirke vodečega Jerneja. Slednji je ostal zbran do zadnjega metra in je svojega Mercedes AMG Petronasa v cilj pripeljal skoraj dve sekundi pred Japoncem, Brazilec pa je osvojil tretje mesto.
Max Verstappen poudaril pomen sprejemanja pravih odločitev
Enkratnemu vzdušju v areni Player 0.0 je še več vznemirjenja dodala prisotnost Maxa Verstappna, ambasadorja znamke Heineken 0.0, ki se je srečal z oboževalci in čestital finalistom, pri čemer je izpostavil vedno bolj intenzivno prepletanje e-športov, motošporta in odgovornega uživanja.
Dodal je: “Krasno je videti strast in predanost teh dirkačev. Player 0.0 še naprej prikazuje pomen spretnosti, osredotočenosti in sprejemanja pravih odločitev – ne le v dirkanju, ampak tudi v življenju.”
Najboljši voznik je tisti, ki ne pije
Tekmovanje Player 0.0, ki predstavlja ključno Heineken pobudo v okviru platforme Kadar voziš, ne pij, utrjuje sporočilo, da je najboljši voznik tisti, ki ne pije. Zasnovano je tako, da skozi dinamični svet iger širi sporočilo o odgovornem uživanju pijač med novimi generacijami. Letos je tekmovanje v obliki posebej zasnovane in inovativne mobilne dirkaške igre potekalo v dvajsetih državah po vsem svetu, med njimi tudi v Sloveniji. Zmaga na nacionalni ravni, ki si jo je Jernej Dovžan spomladi priboril na festivalu Game Gang Show v Ljubljani, je predstavljala vstopnico za tekmovanje v Madridu.
“Tekmovanje Player 0.0 odraža našo predanost združevanju inovacij, odgovornosti in zabave,” je dejala Natacha Volpini, globalna vodja digitalnih inovacij za potrošnike. “S pobudami, kot je ta, dosežemo nova občinstva in navdihujemo odgovorne odločitve po vsem svetu.” S finalom v Madridu se je aktualna sezona tekmovanja zaključila, Heineken pa ima za Player 0.0 v letu 2025 še večje načrte, da skozi to privlačno platformo prispeva k varnejšim cestam po vsem svetu.
Evropsko prvenstvo League of Legends (LEC) ima za seboj razburljivo leto, v katerem so najboljše ekipe pridobile velik zagon in zanimanje navijačev. Novinci evropske ekipe v LEC Karmine Corp ter ekipa MAD Lions KOI sta pripeljala predane navijaške skupine iz Francije in Španije, kar je pripomoglo k večji gledanosti in navdušenju evropskega prvenstva.
Pot evropskih ekip se je nato nadaljevala na svetovnem prvnenstvu, na katerega so se uvrstile ekipe MAD Lions KOI, Fnatic in G2 Esports. Vendar se je kljub podpori svojih navijačev in močnim prizadevanjem pot Evrope na svetovnem prvenstvu League of Legends 2024 končala v švicarski fazi. G2 Esports se je uvrstila na 9.-11. mesto, Fnatic na 12.-14. mesto, MAD Lions KOI pa na 15.-16. mesto, kar je zaokrožilo spoštljiv nastop evropskih ekip.
Pozornost se zdaj usmerja v finale, kjer se bosta pomerili azijski ekipi Bilibili Gaming in T1. V velikem finalu, ki bo 2. novembra v znameniti londonski areni O2 Arena, bo izbran prvak leta 2024 in prejemnik nagrade v višini 445.000 USD. Navijači po vsem svetu lahko za ogled dogajanja spremljajo uradne kanale razvijalca Riot Games, tisti v Sloveniji pa se lahko to soboto v Cineplexxu Ljubljana pridružijo neposrednemu prenosu obračuna med ekipama Bilibili Gaming in T1.
METAPHOR: REFANTAZIO igra za PLAYSTATION 5
69,99 €
League of Legends Esports slavi Leeja “Fakerja” Sang-hyeoka kot prvega igralca v dvorani legend Hall of Legends. Faker je prejel priznanje za svoje mojstrstvo v igri MOBA, številne prispevke k e-športu in navdihovanje milijonov navijačev po vsem svetu.
Korejski midlaner je več kot 12 let izkazoval neverjetno predanost igri in e-športu. Kot srednji igralec ekipe T1 je Faker osvojil 10 naslovov LCK, dva naslova Mid-Season Invitational in štiri naslove svetovnega prvaka.
“Faker je resnično najbolj ikonična in vplivna osebnost v zgodovini igre League of Legends in e-športa,” je dejal John Needham, predsednik e-športa pri Riot Games.
“Njegovo ime je sinonim za odličnost v e-športu LoL Esports in upravičeno si je zaslužil mesto prvega člana v naši dvorani legend. Upamo, da bo še mnogo let pisal zgodovino.”
Faker bo počaščen z dogodkom v igri, ki bo oboževalcem omogočil, da proslavijo profesionalnega igralca na Riftu. Igralci si bodo lahko priborili ali kupili posebne kozmetične predmete, ki jih je navdihnila Fakerjeva do uspeha. Mercedes-Benz bo Fakerju podaril tudi posebno umetniško delo.
Dogodek Hall of Legends bo v igri vključeval bojno prepustnico, ki bo igralce peljala na popotovanje skozi Fakerjevo kariero, kjer bodo izpostavljeni njegovi najuspešnejši trenutki, dosežki in še več.
