fbpx
Connect with us

Preizkušamo

Testirali smo NBA 2K21

Published

on

V igričarskem svetu je zelo malo iger, ki dobijo letno nove izide. Med te spada NBA 2K, igra, ki je vsako leto v osnovi enaka različici iz prejšnjega leta, z nekaj dodatki in mnogo več mikro transakcijami.

Seveda to, da igra ne prinaša večjih igralnih novosti, ni nujno slaba stvar, saj igralcem takoj ob prijemu za kontroler poda že znan občutek košarkarskega parketa, katerega so vajeni že iz prejšnjih let. Znanje in veščine iz prejšnjih let igranja lahko brez težav prenesemo v novo.

NBA 2K21 Review - Is It Really An Upgrade Over 2K20? | The Nerd Stash

Ko se pa odmaknemo od dogajanja na parketu, nas pričaka, kakor smo že navajeni pri EA naslovih, poplava mikro transakcij, ki igro hitro spremenijo v “pay2win” igralni način. Prav tako igralni način MyCareer, kjer igramo v vlogi sina pokojnega superzvezdnika, ni najbolj navdušil. Junior igralec, ki ga opravljamo med šolsko ligo vse do NBA, žal nima nobene zanimive zgodbe, tako da več ali manj gledamo kako se podi za svojim dekletom. Na srečo je možno celotno zgodbo preskočiti in vstopiti takoj v NBA Draft.

NBA 2K21 Reveals New MyCareer Story

Kakor izgleda, če igralni način ne vsebuje mikrotransakcij, potem tudi ni prejel sprememb. Med njimi je predvsem MyLeague, kateri ima veliko možnosti za nadgradnjo. Smo pa prvič dobili tudi celotno žensko ligo WNBA, katero lahko igramo v celoti.

NBA 2K21 – 10 Features You Need To Know

Največja sprememba, ki jo pa lahko opazimo v igranju igre, je met s pomočjo analog tipke. Tokrat ne gre samo za to, da bomo žogo pravočasno izpustili iz rok, ampak moramo svoj met tudi pravilno nameriti. Nov analog met veteranskim igralcem NBA 2K igre torej vseeno predstavlja novost in lahko v začetku zahteva kar dolgo uvajanje. Ko pa enkrat zagledate povsem zelen prikazatelj meta, ki mu sledi popoln koš, se celoten trud poplača.

Za konec smo pustili še CPU (računalniško vodena nasprotna ekipa), katera občasno še vedno ostaja precej zmedena. Najbolj lahko to opazimo v protinapadih, kjer se nasprotniki iz hitrega teka preprosto upočasnijo v počasno hojo. Prepogosto CPU želi priti tudi do dvojnega pokrivanja vašega igralca in posledično pri metu vedno pusti odprtega soigralca.

Kot izgleda ima morda EA pri CPU še kaj za popraviti, so pa vseeno dobro delo opravili pri reakcijah vaših soigralcev. Računalniško vodeni AI soigralci iščejo več prostora za met in pomagajo pri blokadah, kar je zagotovo plus.

Za zaključek igra ostaja še kar odlična simulacija košarke in trenutno tudi najboljša na trgu. Na žalost pa EA porabi preveč časa izven igrišča, kjer nam želi izprazniti denarnice, namesto, da bi izboljšal zabavno igranje na parketu.


Vroča ponudba za gamerje

NBA 2K21 MAMBA FOREVER EDITION PS4

99,99 €

Igre

Upamo, da nas v naslednjem Saints Row ponovno pričakajo vesoljci, superjunaki in dildoti

Published

on

Saints Row. Serija iger, ki je v zadnjih letih postala znana po svojih odbitih trenutkih polnih akcije, referencah na pop-kulturo v obliki humorističnih parodij in spolnih vsebinah, ki so pogosto preizkušale meje dobrega okusa, je po sedmih letih dobila novega člana, tokrat enostavno poimenovanega Saints Row. Odprti svet, divja akcija in karizmatični liki so vedno bili temelji dobre Saints Row igre. Se najnovejši brat lahko postavi ob rob svojim uspešnim predhodnikom? Hja, težko. Poglejmo zakaj.

Domozlom

Na začetku igre se znajdemo v južnjaškem podnebju mesta Santo Ileso, kjer skozi različna dela, ki po navadi vključujejo kriminalna dejanja, poskušamo zbrati dovolj denarja, da plačamo svojo najemnimo. Takoj na začetku spoznamo tudi svoje 3 cimre, ki skozi igro služijo kot naši kompanjoni in rdeča nit zgodbe se hitro razjasni: “Dovolj nam je delanja za druge, čas je, da naredimo svojo kriminalno organizacijo.”

Igra poskuša te cimre predstaviti kot like za katere bi nam moralo biti mar, a žal so ti liki predstavljeni na pretirano karikaturen način, ki jih poskuša narediti obenem čudaško prikupne in pretirano stereotipne. Z njimi se posledično težje povežemo in emocionalna vez z njimi, ki bi naj zgodbo potiskala dalje, se nikoli zares ne oblikuje. Pretekle Saints Row igre so ta problem rešile na način, da so mnoge like naredile tako absurdne, da si jih enostavno moral vzljubiti. Tukaj tega ni.

Naši trije cimri so pogosto tudi kurirji, skozi katere igra poskuša do nas dostaviti pakete humorja v obliki stereotipnih šal, a te žal ne pristanejo najbolje. Veliko klišejskega humorja v igri se zdi na prvo žogo, kar je pa seveda škoda za serijo, znano po tem, da se zna na kreativen način norčevati iz aktualne kulture modernega sveta. Smeh je igra izzvala iz mene zgolj takrat, ko sem si to zabavo zagotovil sam. Največkrat pri kostrumizaciji svojega lika.


Nudist, John Wick ali Dr. Disrespect?

Kostumizacija je ogromen del te Saint Row igre. Kadarkoli med igro lahko popolnoma spremenite svoj izgled, telo, obleke, glas in tudi velikost svojih intimnih delov. Lahko se tudi slečete in igrate goli. Skozi spletno funkcijo Saints Row: Boss Factory lahko iz spleta za določeno vsoto zasluženega denarja kupite kreacije drugih članov skupnosti, kar je v resnici izjemno zabavna aktivnost. Pri brskanju skozi predloge boste našli ikonične like iz filmov, iger, znane glasbenike, tudi streamarje.

Na voljo imate tudi ogromno izbire pri predelovanju svojih avtov, orožij in lokacij. Svojo glavno bazo lahko po želji opremite, orožja poljubno pobarvate in nadgradite, avte pa po mili volji predelate v vašega sanjskega konjička.

Igra vam ponudi tudi izbiro na kakšen način boste gradili svoj kriminalni imperij. Po Santo Ileso namreč postavljate svoje kriminalne biznise (od ilegalnega skladišča toksičnih odpadkov do tovarne svojih znamk oblačil) za katere morate izvajati tudi stranske misije, da vam lahko prinesejo še več dobička. Te stranske misije pa so žal pričakovano monotone, pogosto nadležne in pretirano težke, da bi se jih z navdušenjem lotili. Predstavljajo bolj opravek, ki ga obkljukamo, ker ga moramo, ne ker bi ga želeli. In žal teh stranskih misij ne manjka.

Dobesedni peskovnik

Mapa na kateri se ta celotna štorija dogaja je velika, ni pa ogromna. Je zanimiva, ni pa pretirano raznolika. Je polna zanimivih lokacij, a obenem deluje prazno in zapuščeno. Mapa sicer ponuja točke zanimanja, ki so me pogosto odvrgle od moje začrtane smeri, a na njih žal nisem našel zadovoljive vsebine. Velik del zunanjega dela mesta je tudi dokaj prazen in resnično puščavski, ker tudi ne ponuja neke dejanske vsebine.

Peskovnik v katerem se znajdemo obljublja tudi veliko zabave pri interaktiranju z okolico. Streljanje s policaji, lovljenje sovražnih tolp in dirkanje po nasprotni strani ceste, so zgolj ene izmed aktivnosti s katerimi se v igri lahko zamotimo, a žal ne dovolj zabavne. Streljanje je malce nerodno, vožnja vozil pogosto daje občutek lebdenja in med avti nisem opazil prevelikih razlik v njihovi vožnji. Celotna zadeva deluje, kot da bi potrebovala še kanček več poliranja. Še posebej streljanje, katerega je v igri ogromno.

Poliranje bi mogoče pomagalo tudi pri hroščih, ki so se v opazni meri prikradi v igro. Med igranjem sem naletel na dva resnejša hrošča, ki sta mi onemogočila napredovanje misij in povzročila izgubo napredovanja ter več manjših v obliki lebdečih NPC-jev in manjkajočih tekstur. Zabavni peskovnik se je torej izkazal za mravljišče.


Kriza identitete

Saints Row igre so vedno želele vzpostaviti svojo identiteto, stran od očitne primerjave z igrami serije GTA. Saints Row je želel biti svoj. Poskusi odcepitve so v preteklosti pripeljali do tega, da so Saints Row: The Third, Saint Row IV in Gat out of hell svojo absurdnost povečale na 11. V igrah smo srečali vesoljce, bili superjunaki in uporabljali bizarna orožja, ki iz tal prikličejo morskega psa. S tem je Saints Row začel utrjevati svojo pot, ki je svetu dajala jasno sporočilo: “Ej, če hočeš brezglavo zabavo v zanimivem odprtem svetu, je Saints Row zate. Primi bazuko, poleti v zrak in razstreli vesoljca.”

A te norosti v novem Saints Row-u ni, oziroma jo vidimo v veliko bolj mehkejših oblikah. Se sicer pojavi med akcijskimi scenami, ki so me včasih odkrito impresionirale, a ta akcija me je žal kasneje pustila zgolj lačnega po več. Delovalo je, kot da igri manjka poguma, da bi si dovolila biti kar so bili njeni predhodniki. Divje dogodivščine za divjo zabavo. Tako pa igra deluje kot zgolj povprečni klon igre GTA, ki ima sicer svoje momente, obkljuka minimalne zahteve, a ne živi svojega življenja. Nikoli si nisem mislim, da bom to izrekel, ampak upam, da nas v naslednjem delu Saints Row serije ponovno pričakajo vesoljci, superjunaki in dildoti. Človek lahko sanja.

Saint Row posledično dobi oceno 6/10. Povprečno.

Continue Reading

Igre

Postani virtualni tekač z Let’s Get Fit

Published

on

Med pandemijo je Nintendo Entertainment za svojo konzolo Nintendo Switch marsikoga po svetu rešil pred lenarjenjem in dolgčasom z zabavno igro Ring Fit Adventure. Seveda se stvari še vedno niso povsem umirile in se ljudje še vedno bolj nagibamo k fitnesu in športu znotraj naših domov. Zaradi tega so pri podjetju Koch Media ustvarili igro Let’s Get Fit.

Od različnih iger smo vajeni, da nas vodijo skozi zgodbo ali dogodivščino, kjer nas po poti čakajo izzivi, ki jih lahko premagamo s telovadbo. Za vse, ki pa si želite samo treninga z odličnim prikazovanjem in veliko izbiro vaj, je Let’s Get Fit odlična izbira. 

Ko jo zaženemo nas ta vpraša o naših podatkih kot so, spol, višina, teža in telesna pripravljenost. Na ta vprašanja ne rabimo nujno odgovoriti če ne želimo, saj za samo telovadbo ni ključnega pomena. Je pa res, da igra lažje izračuna porabo kalorij, v kolikor ima točne podatke. 

V glavnem meniju nas kot v vsaki igri pričaka vrstica, kjer imamo na izbiro opcije telovadbe, dosežke, trofeje, lestvico, profil, statistiko in nastavitve. Pod telovadbo izbiramo med tremi opcijami:

  • Free ali izbira vaj po našem okusu, kjer lahko poljubno izbiramo med vsemi možnimi vajami.
  • Program, kjer imamo vnaprej sestavljene različne vaje.
  • Challange ali izziv, tukaj pa se vsak dan pojavi nova težka vaja, da vidimo če smo dovolj pripravljeni zanjo.

V koliko kupite fizično kopijo igre dobite zraven dva traka, ki ju lahko uporabimo za pritrditev kontrolerjev eno na roko in eno na nogo. Tako med telovadbo igra zaznava naše gibanje, če le to izvajamo pravilno. Obstaja pa možnost igranja brez trakov, a takrat igra ne bo zaznavala pravilnost naših gibov, saj je brez kontrolerjev to nemogoče. Je pa res, da naš cilj je izboljšati telesno aktivnost in lahko kontrolerje damo v žep ali pa jih na zapestje pritrdimo z kakšno zapestnico ali trakom. 

Res, da igra ni tako zanimiva in interaktivna če jo primerjam z Ring Fit Adventure, a vseeno je ravno prav narejena, da se najde nekaj za vsakogar. Za vse tiste, ki pa potrebujete rezultate za motivacijo, pa igra pod statistiko vodi vse posebne dosežke in podatke o skurjenih kalorijah. Lahko pa primerjate točke z vašimi prijatelji in vidite kdo je v kakšnem vadbenem programu dosegel več točk. V kolikor pa imate Nintendo Online pa lahko rezultate primerjate s ostalimi ljudmi po svetu. 

V koliko vam ni samemu hodit tekat ali na fitnes je to res ena boljših, če ne najboljših iger za telovadbo, ki jih Nintendo Switch trenutno premore. Na razpolago imamo številno različnih vadbenih programov. Sami si lahko sestavimo program, ki nam bo pripomogel doseči naš cilj, da si izboljšamo zdravje, izgubimo telesno težo ali učvrstimo mišice. Za takšno ceno skorajda ni boljše igre in v koliko boste imeli dovolj zagnanosti in motivacije za redno telovadbo vam ne bo žal.

To bi pa bilo od mene vse, v koliko vam je naša vsebina všeč se naročite na Game Gang kanal in na naša družbena omrežja.

Igrala: Nataša “TashyTas” Ujlaki
Avtor: Žiga “WickedLinx” Kmetec

Continue Reading

Odpakirano

Odpakirali smo projektor Optoma UHD38 z 240 Hz hitrostjo osveževanja!

Published

on

Hišni kino v pravem pomenu besede. Odpakirali smo Optoma projektor, ki je po besedah proizvajalca, opremljen z najnovejšo tehnologijo in funkcijami in se ponaša z visokim dinamičnim razponom (HDR) in HLG, Full 3D in dvema priključkoma HDMI 2.0. UHD38 zagotavlja sliko v velikosti do 4K, igričarje pa bosta najbolj zanimala vhodna zakasnitev 4,2 ms in visoka hitrost osveževanja 240 Hz – specifikacije v rangu monitorjev za igranje iger. Projektor podpira tudi igralni način, HDR in 3D podpora, kot dodaten plus pa je mogoče prilagoditi projekcijo glede na barvo stene.

Specifikacije:

  • Tehnologija prikaza: DLP™
  • Ločljivost: UHD (3840×2160)
  • Svetlost: 4.000 lumnov
  • Število vatov svetilke: 240
  • Življenjska doba svetilke (do): 1 ura: 4000 (Bright), 15000 (Dynamic), 10000 (Eco)
  • Vhodi: 2 x HDMI 2.0, 1 x VGA (YPbPr/RGB), 1 x zvočni 3,5 mm
  • Izhodi 1 x zvočni 3,5 mm, 1 x S/PDIF, 1 x USB-A power 1,5A
  • Upravljanje 1 x RS232, 1 x 12V sprožilec
  • Osvetljen domači daljinski upravljalnik
  • Vstopni zamik: 4,20 ms
  • Napajanje: 100 ~ 240 V, 50 ~ 60 Hz
  • Dimenzije (Š x G x V) mm: 315 x 270 x 118
  • Bruto teža: 4,68 kg
  • Neto teža: 3,98 kg

V škatli:

  • Napajalni kabel za izmenični tok
  • Daljinski upravljalnik
  • 2x baterije AAA
  • Osnovni uporabniški priročnik

SNIPER ELITE 5 igra za PS5

59,99 €

Continue Reading

Preizkušamo

Preizkusili smo dirkalno simulacijo F1 22

Published

on

Leto je okoli in vsakoletna izdaja F1 igre je tukaj, ampak tokrat s pomočjo EA denarja. Velike spremembe pri regulaciji fizične Formule 1, so prinesle nove dirkalnike, ki v igro uvajajo kar nekaj sprememb, od večjih pnevmatik, težjega dirkalnika, novega izgleda in mnogo več. Ali so milijoni, ki jih prinaša EA, opravičili nakup Codemastersa pa si poglejmo sedaj.

Stalnice, spremembe in novosti

Ko zagledamo novo izdano igro že takoj opazimo prvo spremembo in to je ime, ki ga je EA približal svojim ostalim naslovom iz predhodnje F1 2021 na skrajšano verzijo F1 22. Seveda pa ni to edina novost, ki jo prinašajo EA naslovi, naslednja je vrjetno največja črna pika v igri, tako imenovani F1 Life. Seveda gre ponovno za mikrotransakcije in kozmetične dodatke.

V F1 Life lahko igralec uredi svoje stanovanje, kjer lahko izbira med različnimi fotelji, omarami, preprogami ter ostalimi dekoracijami. Poleg klasične možnosti urejanja svojega lika, ga lahko sedaj tudi oblečete v razna sponzorska oblačila ali pa mu nadanete sponzorske slušalke. Prav te mikrotransakcije so bile glavna skrb vseh privržencev F1 igre, ko so zaslišali da želi EA kupiti Codemasters.

Lahko bi bilo bolje…

Nove mikrotransakcije niso edina slaba stran igre, ki bi morala imeti fokus na dirkanju Formula 1 dirkalnikov. Tudi tokrat smo ostali brez starih dirkalnikov, ki so jih na primer vozili Senna ali pa Schumacher v svoji dobi in smo namesto tega dobili Supercars.

Novi dodatek, ki ga je možno igrati samo v načinu Pirelli hot laps, ni dovžel prevelikega optimizma že pri napovedi igre, ter sedaj ko lahko sedemo za volan enega od športnih avtomobilov ostaja mnenje o njih nespremenjeno. Ko pomislimo na široko izbiro raznih ostalih sim racing iger ali arkad se vprašamo kaj taki avtomobili sploh počnejo v naslovu, ki bi se moral posvetiti F1 dirkalnikom in ne športnih avtomobilom, ki jih lahko razkažemo v svojem virtualnem stanovanju.

Pozitivna presenečenja

Ampak EA miljoni, so prinesli tudi kar nekaj izboljšav. Povsem nova pravila ter izgled dirkalnikov v realni F1, so prisilila razvijalce k izdelavi novih dirkalnikov iz nule. Od vizualnih sprememb, ki jih letos ne manjka in predvsem tega, kako se sam dirkalnik obnaša na progi, je potrebno razvijalce pohvaliti. Kontrola nad dirkalnikom je precej izboljšana v primerjavi z zadnjimi leti. Dirkalnik se zaradi večje teže obnaša povsem drugače kakor lanski, kar se najbolj občuti ob vstopu v ovinek, kjer se dirkalnik odziva počasneje.

Ta teža se občuti tudi pri sami kontroli dirkalnika, ki zaradi slabšega aerodinamičnega oprijema in manjšega vpliva aerodinamike na dirkalniku pripelje do tega, da so formule dokaj počasnejše v primerjavi s prejšnjo različico. Kar se tiče oprijema bolida na pospeševanju, je slednji precej bolj občutljiv kar pomeni da vsaka manjša napaka povzroči izgubo celotnega oprijema na zadku dirkalnika. Downforce, ki ga letos bolidi proizvajajo večinoma samo s podvozjem se dobro opazi v najhitrejših ovinkih, kjer so bolidi precej bolj stabilni v primerjavi z lanskimi. Prav tako ob primeru poškodbe na dirkalniku, vozniki ne izgubijo toliko časa kakor v lanski izdaji F1.

Braking Pointa ni več

Če smo dobili kar nekaj sprememb pri izgledu in obnašanju samih bolidov, smo na drugi strani letos ostali brez Braking Pointa, ki je v lanski izdaji igralce postavil v vlogo novega dirkača v F1 in skozi različne scenarije ter zgodbo popestril igro.

Braking Point naj bi se ponovno vrnil v prihodnjem letu, saj se razvoj F1 iger izmenjava med dvema studiema, ki pripravljata vsaka svoj naslov vsako drugo leto. Tako od igralnih načinov ostaja še naprej standardni My Team, kjer se postavimo v vlogo voznika in lastnika novega F1 moštva, ter se poskusimo prebiti iz zadnjega mesta vse do stopničk. Dobrodošla novost pri tem načinu je izbira med tremi različnimi stopnjami na začetku svoje karjere, kjer se odločimo prevzeti že delujoče moštvo in graditi na njihovem slovesu ali pa začeti z ničle.

Kaj je immersive experience

Ena najbolj dobrodošlih sprememb v samem igranju je vrjetno tako imenovani immersive experience, ki ga lahko vklopimo za postanke ter štarte. Med samim postankom v boksih je tako potrebno, ob pravem času zaviti k svojim mehanikom in tako najhitreje opraviti postanek, oziroma ga ob napaki za skoraj sekundo podalšati. 

Tukaj je še dodatek samostojne postavitve dirkalnika na štartno pozicijo, ki ga je do sedaj po krogu za ogrevanje opravila umetna inteligence, ampak tokrat svoj dirkalnik odpeljemo vse do svoje štartne pozicije. Tako lahko dirkalnik zamaknemo nekoliko v levo ali desno, ampak moramo biti pri tem biti pazljivi, da ne prečkamo črte, saj bomo kaznovani s slabšo štartno pozicijo.

To pa še ni vse kar nova izdaja F1 22 ponuja, saj nam bo v prihodnosti končno prinesla tudi crossplay, ki bo dirkače vseh platform združil pod eno streho. Prav tako je igra dodala tudi VR, ki pa bo potreboval še nekaj dodelave za pravo doživetje v bolidu. 

Naše priporočilo

Igre izgleda izjemno in lahko upamo, da jo bo EA samo še nadgradil z lastnimi strežniki, ki bi gostili online igre, ali pa celo proge, ki bi bile skenirane v realnosti in postavljene v igro, kar lahko na primer opazimo pri ACC. To so zaenkrat samo sanje, ampak novosti, ki smo jih deležni letos kažejo na razvoj igre, ki ima še kar nekaj lukenj za popraviti v prihodnje.


F1® 22 PC

59,99 €

Continue Reading

Oprema

JBL Quantum Stream vs HyperX Quadcast – Primerjava najboljših namiznih gaming mikrofonov!

Tipkovnice, miške, monitorji in slušalke, za mlade igričarje se je z vedno širšo izbiro gaming izdelkov težko odločiti za najbolj ustreznega.

Published

on

Igričarski periferiji se je sedaj pridružila še popolnoma nova kategorija samostojnih mikrofonov, zato si poglejmo, katera izmed dveh najbolj trendy izbir trenutno na tržišču je primerna tako za streamerje in ustvarjalce vsebin kot tudi gamerje.

K že ustaljenim znamkam kot je HyperX se je leta 2020 vključil še velikan audio tehnike JBL z linijo igričarskih slušalk Quantum, h kateri sedaj dodaja še namizni mikrofon. Ali lahko JBL konkurira klasični izbiri in ponudi boljši izdelek na tržišče? Poglejmo.

JBL Quantum Stream

Podstavek, kabel in povezljivost

Začnimo z videzom. Tako HyperX QuadCast kot JBL Quantum Stream Gaming sta cilindraste oblike, pri čemer je QuadCast nekoliko bolj podolgovat, Quantum Stream pa je veliko bolj kompakten. Oba kondenzatorska mikrofona sta že montirana na podstavek, ki se pri QuadCastu pohvali z nastavkom proti vibracijam, pri JBL Quantum Streamu pa z izvrstno težo in stabilnostjo kovine ter popolnoma prilagodljivo vrtljivo glavo.

Obe napravi je mogoče montirati tudi na namizno roko, brez dodatnih nastavkov. Poleg mikrofonov jasno dobimo v škatli tudi USB C kabel, ki je za QuadCast model prevlečen v črno plastiko, za JBL Quantum Stream napravo pa je pleten in enak tistim, ki jih dobimo pri nekaterih Quantum slušalkah. Zraven USB vhoda lahko na spodnji strani obeh mikrofonov najdemo tudi izhod za slušalke, preko katerega je mogoče poslušati vse, kar naprava zajema.

HyperX QuadCast

Najbolj očitna razlika med obema napravama je teža, saj kljub svojemu kovinskemu podstavku JBL Quantum Stream tehta le 248 g, v primerjavi s konkretnimi 710 g, ki jih skupno premore HyperX QuadCast.

Luči, barve in gumbi

Tistim, ki so že videli oba izdelka bo takoj jasno, da sta najbolj atraktiven del obeh mikrofonov nedvomno luč in barva. HyperX QuadCast ponosno predstavlja svojo brandirano rdečo barvo, ki sveti iz prižganega mikrofona. Ob rahlem pritisku na zgornjo stran naprave pa se lučka ugasne in z njo tudi mikrofon. Žal HyperX QuadCast verzija naprave ne spreminja barve, celoten RGB spekter pa ponuja le model HyperX QuadCast S.

HyperX QuadCast

Za približno enako ceno kot QuadCast, JBL Quantum Stream ponuja celotni RGB spekter, a ne samo to. Z uravnavanjem jakosti se spremeni tudi intenziteta barve, barva luči pa se zamenja tudi ob pritisku na “mute”. Seveda je svetleči obroč popolnoma nastavljiv v programu JBL Quantum Engine, kjer lahko poleg svojega mikrofona upravljate tudi JBL slušalke.

Kvaliteta zvoka

Ključno vprašanje, na katerega si morate najprej odgovoriti je: ali vam je bolj pomembna kvaliteta ali kvantiteta? HyperX QuadCast žrtvuje nekaj kvalitete za večje število zmožnosti, medtem ko JBL Quantum Stream ponuja ožji a bolj izpopolnjen nabor. S HyperX QuadCast lahko izbirate med štirimi polarnimi vzorci – stereo, dvosmerno, vsesmerno in kardioidno – med katerimi za vsakodnevno rabo ne boste praktično nikoli preklapljali. Tega se najverjetneje zaveda tudi JBL, ki je svoj nabor omejil le na kardoidni in omnidirekcionalni način.

Razlika med napravami se pozna tudi v specifikacijah. JBL Quantum Stream Gaming ponuja dinamični frekvenčni odziv med 20 Hz in 20 kHz z impedanco večjo od 16 ohmov, izhodno močjo 45 mW rms po kanalu in občutljivostjo -37 dB. Občutljivost pri HyperX QuadCast je -36dB, dinamični frekvenčni odziv je pri obeh napravah enak, stopnja vzorčenja pri HyperX pa je bistveno nižja, 48kHz v primerjavi s 96kHz Quantum modela.

JBL Quantum Stream

Nazadnje dejmo primerjat še eno lastnost HyperX QuadCasta, pop filter, ki je vgrajen v izdelek. Ta naj bi služil zmanjševanju šuma pri zapornikih, kot je “p”, a v določenih primerih ta ne bo dovolj. JBL Quantum Stream Gaming se s tem filtrom sploh ni trudil, zato priporočamo dodatno nabavo in nameščanje za obe napravi.

Prednosti in slabosti

Tako JBL Quantum Stream Gaming kot HyperX QuadCast ponujata odlično izkušnjo za podobno ceno. Če ste tukaj samo zaradi barv vas moramo opozoriti, da boste s HyperX QuadCast sicer omejeni le na rdečo, a za kakšen evro več lahko mavrico v sobi pričarate z modelom HyperX QuadCast S. Na drugi strani JBL Quantum Stream Gaming ponuja sicer manj polarnih vzorcev v zameno za večjo občutljivost mikrofona in popolni RGB spekter luči.

Plačana objava s strani JBL Slovenija.


JBL Quantum Stream MIKROFON JBL

99,99 €

Continue Reading

Oprema

JBL Quantum 100 vs Razer Kraken X – Primerjava tvojih prvih gaming slušalk

Published

on

V kategoriji gaming slušalk po dostopni ceni je več kot preveč izdelkov, a nekateri proizvajalci se od drugih ločijo po svojem znanju in dolgoletnih izkušnjah na področju audio tehnologije. Za pičlih 40 evrov je mogoče dobiti izdelke s konkretno dobrim razmerjem med ceno in kvaliteto – tu sta dva modela ki prednjačita pred vsemi drugimi – JBL Quantum 100 in Razer Kraken X.

Barva, materiali in dodatki

Tako JBL Quantum 100 kot Razer Kraken X slušalke je mogoče dobiti v treh barvah: črni, beli in modri. Oba modela sta narejena iz nekoliko manj fleksibilne plastike, ki ju posledično naredi izjemno lahka – pravzaprav med najlažjimi slušalkami na trgu – JBL Quantum 100 z le 220 g, Razer Kraken X pa s skupnimi 250 g.

Pri obeh znamkah slušalk je mogoče raztegniti in nastaviti obloženi naglavni trak, kakor tudi ušesni del, a le JBL Quantum 100 ponuja poleg nagibanja ušesnega dela tudi rotiranje. Tako je slušalke mogoče pospraviti v nahrbtnik ali jih poravnane odložiti na mizo.

Za razliko od drugih Razer modelov, mikrofona na Kraken X slušalkah ni mogoče pospraviti. Nasprotno je mikrofon na JBL Quantum 100 mogoče popolnoma sneti, z izdelkom pa dobimo še gumico za mikrofon, ki preprečuje šume.

Gumbi, povezljivost in mikrofon

Tako Kraken X kot Quantum 100 upravljamo z gumbi na levi slušalki. Tam lahko najdemo kolešček za uravnavanje glasnosti ter gumb za utišanje mikrofona. Prav tako imata oba para slušalk 3,5 mm priključek, kar vam omogoča, da se povežete na vse platforme, od konzol do prenosnih računalnikov. Kraken X slušalke vključujejo tudi razdelilec, s katerim je mogoče ločiti izhod za mikrofon od tistega za slušalke.

Mikrofon je na obeh tipih slušalk usmerjen, kar znižuje šume iz okolja. Občutljivost mikrofona je –42 dB pri Quantumu, pri Krakenu pa –45 dB. Pri tem se pozna, kdo so pravi specialisti zvoka, saj je kvaliteta mikrofona pri JBL slušalkah občutno boljša od Razerjevih, a oba sta daleč od namenskih namiznih mikrofonov tipa JBL Quantum Stream in podobno.

Kvaliteta zvoka in mikrofona

Tukaj moramo najprej ponovno poudariti, da primerjamo igričarske slušalke, ki niso optimalne za poslušanje glasbe. Kljub temu obe znamki vesta kaj delata, saj sta poskrbeli, da vas v igri nihče ne more presenetiti. Visoki toni so pri obeh modelih zelo jasni, kar pomeni, da boste z lahkoto prepoznali nasprotnikove korake. Prav tako bodo glasovi vaše ekipe veliko bolj izstopali.

K jasnosti zvoka močno prispeva programska oprema tako ene kot druge znamke. Razer ponuja možnost emulacije 7,1 prostorskega zvoka, ki v večini primerov ni vredna vašega časa, a z Razer Kraken X presenetljivo dobro deluje.

Kakor se pričakuje od zvočnih strokonjakov, uspejo JBL Quantum 100 slušalke konkretno dobro izolirati zunanje šume. JBL QuantumSOUND Signature, 40 mm neodimski gonilniki in visokotonski zvočniki zagotavljajo čistost zvoka pri visokih frekvencah. 

Potrebno je priznati, da se zvočne karakteristike obeh izdelkov ne morejo primerjati z višjecenovnimi različicami tipa JBL Quantum 800 pri enem in Razerjeve Barracude pri drugem. Ti so kar nekajkrat dražji in v tem razredu za le nekaj evrskih desetakov, zvočne perfekcije ni za pričakovati. Tako so basi pri Razerju pogosto ropotajoči in zamašijo vse druge zvoke, pri stotki bi pa radi videli nekoliko več moči.

Komu jih priporočamo?

Tako slušalke JBL Quantum 100 kot Razer Kraken X so namenjene igralcem spletnih tekmovalnih iger, ki so svoje prihranke porabili za novo grafično ali tistim, ki šele resno vstopajo v gaming svet. In tu bosta oba izdelka več kot kos svoji nalogi.

Ključna razlikovalna prednost Quantum 100 je zagotovo kvalitetnejši zvok in nekaj več prilagodljivosti z odstranljivim mikrofonom, medtem pa je Razer za vse die-hard navdušence nad znamko pač edina možna izbira.


JBL Quantum Stream MIKROFON JBL

99,99 €

Continue Reading

Pro nasveti by Mastercard

Oglas

Priljubljeno