fbpx
Connect with us

Preizkušamo

Preizkušamo The Sims 4 Star Wars: Journey to Batuu

Nataša Ujlaki

Published

on

Sims je sedaj že kultna igra, ki že več kot desetletje navdušuje mlado in staro ter jim omogoča, da izživijo pravzaprav neomejeno število življenjskih scenarijev v virtualnem svetu. Danes predstavljamo razširitev za četrto izdajo igre, ki nas popelje v fantazijski svet franšize Star Wars, natančneje na svet Batuu!

Kreacija svojega Simsa

Potovanje v Batuu ima kar nekaj zanimivih oblačil, še posebej za ženske. V paketu se najdejo puloverji in jakne ter tudi hlače in krila, da dobimo pridih star warsa tudi doma.

Paket vsebuje tudi pet novih frizur. Odkrito bi jih lahko dodali več, saj se mi osebno to zdi premalo. Lahko se tudi naličimo, da izgledamo kot druga rasa. Kostumi so zelo kvalitetni, čeprav si želim da to ne bi bil samo kostum, ampak vrsta Simsa. Če pogledamo širše, na izbiro res ni veliko oblačil in frizur, ampak so vsa zelo luštna in lepo zajemajo vibe Star Warsa.

Na voljo imamo tudi dve novi aspiraciji, Hope VS Order in Galactic Privateer. Jaz sem izbrala Galactic Privateer, ker ima lep dodatek, ki med teleportiranjem malo zapolni Simsove potrebe.

Da prispemo v Batuu moramo samo počakati na klic, ki nas povabi na potovanje. Potrdimo in že potujemo v galaksijo daleč, daleč stran. 

Batuu

Batuu je razdeljen na tri kampe, Black Spire Outpost, kjer smo začeli, Resistance in First Order District. Ko prispete v outpost prvo dobite nekaj začetnih misij, da se spoznate z novim okoljem.

Kamp upornikov, ki se jim lahko tudi pridružite, ima svoje plovilo, s katerim se lahko vozite in jamo za raziskovanje. Imajo več predmetov kateri vam pri misijah ne pomagajo, ampak so tukaj samo za dekoracijo. Njihov izključno dekorativni namen se mi zdi kot izgubljena priložnost, saj sem s temi predmeti pričakovala več interakcij.

First Order District ima dve interaktivni stavbi, cargo building, kjer lahko najdete generala za misije in trgovino, kjer si lahko kupite drona. Dron vam lahko pomaga pri določenih misijah. Če želite delati misije morate poiskati osebe, ki imajo nad glavo zlati krogec. 

Izbiramo lahko med več kostumi

Kaj lahko dejansko počnemo v igri

Če pa se želite pridružiti scoundrelom morate poiskati Hondo Ohnaka, ki se nahaja v Oga’s Cantini, v Black Spire Outpostu. Z njim lahko plešete, igrate sabacc in se dogovorite za misije.

Ko končate z vsemi misijami in odklenete vsa oblačila si lahko kupite lightsaber v Black Spire Outpost trgovini Savi’s lightsaber workshop. Z lightsaberjem lahko trenirate sami ali pa si poiščete Simsa za mečevanje – sparring. Če želite še dodaten izziv pa lahko opravite lightsaber challenge. Glede izziva bi lahko naredili več, ker ko premagate enega simsa se challenge konča, dobite denar in to je to.

Potem ko sem naredila vse dejavnosti in si kupila vse spominke, nisem več vedela kaj še naj druga počnem. Doma sem si ogledala nekaj novih kosov pohištva, večina so samo dekoracije in ne dejansko uporabno pohištvo. Večino dolgoročne zabave bo prineslo okraševanje hiše z kalikori, gostovanje zabav v kostumih ali igranje z dronom R2.

Potovanje v Batuu je bolj podobno obisku tematskega parka. V Batuuju namreč ne moreš živeti in ko sem se vrnila domov, nisem imela razloga, da bi se vrnila nazaj. 

Ocena

Misije, ki sem jih opravljala so ponavljajoče, ampak na začetku zabavne. Jaz sem se imela v Batuuju prav fajn, paket mi je všeč, ampak določene stvari še vseeno manjkajo. Čeprav lahko komuniciram s komerkoli in raziskujem kraje, manjka stavb v katere bi lahko vstopila, v paketu je premalo frizur in novo pohištvo ni interaktivno.

Oboževalci Vojne zvezd, ki igrajo SIMS 4 bodo v tem paketu na koncu koncev vseeno našli obilo zabave. Bolj resni igralci Simsov, ki ste pa pričakovali več pa žal ta paket ni za vas. Če pa ste vseeno radovedni pa paket poskusite in se prepričajte sami.


Vroča ponudba za gamerje

THE SIMS 4 STAR WARS: JOURNEY TO BATUU – BASE GAME AND GAME PACK BUNDLE PS4

49,99 €

Continue Reading
Click to comment

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oprema

Preizkusili smo gaming prenosnik Acer Predator Helios 300

Žiga Kmetec

Published

on

Acer je za nas pripravil izboljšano verzijo lanskega modela Predator Helios 300. Testirali smo njihov model z velikostjo ekrana 15,6 palcev, katerega cena se giblje okrog 1.800 € v Big Bangu. Ker pa obstajajo različni Helios modeli, se cena lahko glede na komponente, ki jih želeni model v sebi nosi, za par sto evrov razlikuje. S tem si lahko izberete Heliosa po svoji izbiri.

Prenosnik vsebuje procesor desete generacije i7-10750H in grafično kartico Nvidia RTX 2060 6GB s katero boste lahko uživali v lepem izgledu iger z učinki ray-tracinga. Seveda pa vam bo 16GB DDR4 RAM pomagal pri programih kot je Photoshop in s trdim diskom 1TB velikosti boste imeli dovolj prostora za vse vaše najljubše igre. Če vam še to ne zadošča, ima 256GB NVMe SSD disk, kateremu lahko dodate še enega. Tako je primeren za službo, kot tudi igranje v prostem času.

Kljub izvrstnim specifikacijam, seveda ne smemo pozabiti na kvalitetno izdelavo ohišja, ki ima futurističen izgled, katerega pa po mojem mnenju pokvari svetla aluminijasta barvna reža za ventilatorje. Ohišje je izdelano iz močnega aluminija in se ne upogiba kot pri večini gaming laptopih, kateri so skopi pri kakovosti izdelave. Ima ojačane zaklope, ki vam bodo držale dolgo časa in se ne boste bali, da vam bo med odpiranjem laptop začel pokati po šivih.

Najpomembnejša stvar pri prenosnikih je njihovo hlajenje. Njihova nova tehnologija četrte generacije Aeroblade omogoča, da med igranjem zmanjša glasnost ventilatorjev in izboljša pretok zraka. Pri Acerju so se tokrat zelo potrudili in tudi pri polni uporabi sistema, se ta ni pregreval. Ni bilo čutiti toplote samega ohišja med igranjem, kot tudi glasnost je bila zmerna in pričakovana, še posebej pod večjim naporom.

Trackpad je nekoliko večja kot pri predhodniku, tipkovnica pa ima enako postavitev, katere osvetlitev je razdeljena na štiri cone. Nad tipkovnico so dodali manjše zareze, za večji vnos zraka. Njena posebnost je tudi ta, da ima posebne WASD in smerne tipke, ki so odzivnejše od ostalih.

Full HD ekran z frekvenco osveževanja 144Hz je vse kar lahko za takšno ceno pričakujemo in po pravici tudi potrebujemo. Seveda, ne smemo pozabiti na lep Predator logo na hrbtni strani ekrana, ki s svojo modro osvetlitev vsem v okolici sporoča, da imate top gaming laptop. Dobro je, da se Helios s svojimi modrimi lučmi razlikuje od konkurence in uničuje stereotip, da je vse povezano z gamingom rdeče barve.

Moram pa vas razočarati, saj ima kot vsaka stvar tudi Helios 300 slabe lastnosti. Ena izmed teh stvareh je 59W baterija, ki bi naj zdržala 3 ure in 12 minut. Pri našem testiranju nas je baterija pustila na cedilu pri nekje treh urah igranja normalnih iger kot so League of Legends in Genshin Impact. Medtem ko sta Cyberpunk in Doom po 2 urah in pol uporabe že izpraznila baterijo. Še čakamo na laptop, ki bo imel dobro kvalitetno baterijo.

Večina gaming laptopov ima slabe zvočnike in Helios 300 je eden izmed njih. Res je, da med igranjem uporabljamo večinoma slušalke, ampak, če bi želeli poslušati glasbo ali gledati kak film brez uporabe slušalk, pa vam to ne priporočam. Zvočniki se nahajajo pod računalnikom, kar pomeni, da se jih lahko velikokrat prekrijete in tako zamašite zvok.

Ena izmed zanimivih lastnosti se najde tudi pri vklopu prenosnika. Acer s ponosom predstavi svoj logo in napis, ki ga spremlja unikaten zvok. VEDNO! Sprva mi je bilo to zelo všeč, ampak pri nadaljnjem vklapljanju sem komaj čakal, da mine, saj je bilo prvič več kot dovolj. Ne samo, da traja nekje deset sekund, hkrati je tudi blizu maksimalne glasnosti, tako da slišijo res vsi. Zvok lahko izklopite v BIOSih, tako da se temu izognete.

Če povzamem, laptop je za to ceno kvaliteten, hiter, zmogljiv in zame je njegova najboljša lastnost ekran. Ima dobre kot slabe lastnosti in menim, da dobre pretehtajo slabe. Tako, da če bi sam iskal gaming prenosnik v tem cenovnem razredu, bi se verjetno odločil kar zanj. Če bi ga ocenjeval, bi mu dal osebno oceno 8.5/10.


Vroča ponudba za gamerje

https://www.bigbang.si/upload/catalog/product/683311/154365_5fc8716015d96.jpg

Acer Predator Helios 300 PH315-53-7473 i7-10750H/16GB/256GB+1TB/15.6” FHD IPS/RTX2060/No OS prenosni gaming računalnik

1.829,99 €

Continue Reading

Igre

Preizkušamo Cyberpunk 2077

Rok Gumzej

Published

on

Po internetu so zadnjih nekaj let krožile šale, da je dejansko leto izida igre Cyberpunk 2077 skrito kar v njenem naslovu in da težko pričakovane igre, ki je bila prvič napovedana leta 2012, mogoče sploh ne bomo nikoli zares dočakali. Tri zakasnitve kasneje je igra sedaj končno ugledala luč sveta in s sabo prinesla izid poln zapletov, reklamacij in podrtih rekordov. 

Dobrodošli v Cyberpunk 2077 – Izjemen svet poln potenciala in hroščev, ki mogoče ne uresničiti vseh svojih visokih pričakovanj, a vseeno ponudi zadovoljivo mero zabave.

Za začetek je treba izpostaviti, da je izkušnja igranja zelo odvisno od tega na katerem sistemu boste igro preigravali. Namreč, na starejših različicah PlayStation 4 in Xbox One konzol ima igra tako slabo optimizacijo, da jo je PlayStation Store spletna trgovina teden dni po rekordnem izidu dejansko odstranila iz svoje ponudbe in ob tem igralcem ponudila možnost popolne reklamacije. Popolno reklamacijo so omogočili tudi Xbox igralcem.

Pri sledečem pregledu sem igro preizkusil na zmogljivem računalniku na katerem sem določene težave, kot je na primer padec sličic na sekundo, srečal veliko bolj redko, ali pa sploh ne, kot pa igralci na omenjenih konzolah. Igra je tekla brez zapletov, z le občasnimi vizualnimi hrošči kot so lebdeči predmeti ali nezmožnost pobiranja orožij s tal. S tem v mislih se lahko sedaj sprehodimo skozi ulice ogromnega mesta Night City.

Neonske luči, vrtoglavica in NPC-ji brez duše

Ko po navadi govorimo o velikost map, ki jih open-world igre ponujajo se debata pogosto vrti okoli tega, koliko površine lahko igralec razišče. Cyberpunk k tej debati prinese novo svežino, saj ima igra velik del svojega sveta v vertikalni dimenziji. Night City je visok, izjemno visok. Med vožnjo po neonsko osvetljenih ulicah sem se pogosto zalotil, pri gledanju navzgor nad ogromne megakorporacijske zgradbe, ki segajo do neba. Scena, ki jo igra s temi gromozanskimi zgradbami nariše je resnično edinstvena tako po izgledu kot tudi po svoji večplastnosti.

Zaradi svoje vertikalnosti ima mapa Night Citya namreč ponekod več nivojev. Včasih se na primer znajdeš v situaciji, kjer prideš do označenega mesta za začetek misije in ugotoviš, da je štartno mesto v resnici par nivojev pod ali nad tabo. Navigacija po mestu je zaradi tega lahko izjemno zabavna, še posebej ko odklenete določene telesne modifikacije, ki vam omogočajo višje skakanje ali pa celo opcijo dvojnega skoka. Sam se večkrat čez mesto raje tekel peš, četudi je razdalja do cilja bila bolj primerna za vožnjo z avtom, saj mi je tekanje po zapuščenih ulicah in industrijskih strehah dajalo občutek futuristične ninje, ki v stilu parkurja lovi nepridiprave.

Velik del mesta so zagotovo tudi njegovi NPC-ji. Njihovi izgledi so sicer resnično posebni in edinstveni, a njihovo vedenje deluje prazno in mehansko. Pogrešal sem naključne interakcije, dnevne rutine in pristne odzive na moja dejanja, ki bi mesto skupaj dali večji občutek avtentičnosti. Umetna inteligenca je v bistvu neobstoječa, tako za pešce, kot tudi za voznike. Avti na primer ne znajo obvoziti ovire na cesti. Umetna inteligenca policije je bila podobno prazna in posledično policaji v igri igrajo veliko manjšo vlogo kot bi lahko.

RPG ali akcijska pustolovščina?

Cyberpunk je RPG, kar pomeni, da lahko kreiramo svojega karakterja in sprejemamo odločitve s posledicami. To dvoje sicer je bilo prisotno, a pogosto v zelo osnovni obliki. Igra ima namreč drevesni sistem razvoja, ki pa žal ne doda veliko sposobnosti, ki bi vplivale na dejanske mehanike igranja, ampak služijo bolj kot preproste nadgradnje številk (večji damage, hitrejši časi heckanja itd.).

Svoj lik lahko sicer na začetku igre ustvarite po želji in ga kasneje poljubno oblečete, a mnogih opcij, ki bi jih v tovrstni igri pričakovali, kot na primer sprememba frizure in dodajanje tetovaž ali telesnih preobrazb, v igri žal ni. Nadležno je tudi to, da igra nima funkcije transmoginga, torej spreminjanja statistke določene opreme. To me je prisililo, da sem se pogosto moral obleči v popolnoma čudno kombinacijo oblačil, ki jih sploh nisem maral, samo zato, da sem maksimaliziral svoj oklep.

Malce razočaran sem bil tudi nad uvodom igre, ki mi je ponudil tri različne začetke – Nomad, Streetkid in Corpo, ki bi naj vplivali na mojo celotno igralsko izkušnjo, a ti so mi žal spremenili le prvih 15 minut igre in kasneje dodali par pogovornih opcij, ki pa niso vplivale na dogodke v zgodbi. Nasploh pa sem se pri pogovornih opcijah pogosto tudi počutil, da so omejene, saj je zgodba ne glede na mojo izbiro šla dokaj enako dalje.

Igro bi posledično v resnici raje opisal kot akcijsko pustolovščino z dodanimi RPG elementi kot pa polnopravni RPG z elementi akcijske pustolovščine in s to mentaliteto sem jo tudi igral. Kot akcijska pustolovščina je igra izjemno zabavna, kot open-world RPG pa pusti še veliko prostora za izboljšave.

Anarhistični cyberpsiho

A kljub temu je zgodba dobra. Tako glavna kot tudi zgodbe, ki sem jih našel v stranskih misijah. Zanimivi liki in odbite misije so kreirale zadovoljivo igralsko zanko. Še posebej všeč mi je bil lik Johnny Silverhanda, ki ga v igri igra hollywodski igralec Keanu Reeves. Interakcija med mojim likom in karizmatičnim Johnnyijem me je pogosto nasmejala in je nasploh delovala avtentično. Sam sem njegovim željam posledično pogosto sledil in se pri tem tudi spreminjal v kvazianarhista s preveliko strastjo do orožja in nožev.

Kar nas pripelje do same mehanike streljanja in hekanja. Streljanje in hekanje sta aktivnosti, ki jih boste počeli velik del vašega časa v Night Cityju. Sam sem s streljanjem bil zadovoljen, zabavna mi je bila tudi uporaba topih orožij in katan, ki resnično dajo občutek, da igramo pobesnelega kiborga. Kjer sem pa našel ogromno prostora za izboljšave je hekerski sistem, ki ponuja dokaj osnovne funkcije kot sta izklapljanje kamer in odpiranje vrat. Hekerska mini igra je ravno tako zelo osnovna. Pri tem posledično ponovno izpostavljam. To je akcijska pustolovščina z RPG elementi, ne pričakovati polnopravnega RPG-ja.

K tej izjavi se pridružuje tudi predelava vozil. Igra ne omogoča predelovanja avtomobilov, kar je spet nekaj, kar bi v RPG-ju pričakovali. A namesto tega imamo res ogromno izbiro vozil, ki so pogosto dokaj unikatna. Vožnja z njimi je sicer zadovoljiva, ampak včasih mogoče malce »lebdeča«. Pozitivna stran vozniške izkušnje so meni osebno radijske postaje, ki igrajo res izjemne avtorske skladbe Cyberpunk vesolja. Glasbena produkcija v igri je res odlična.

Povzetek

Čeprav sem se v tem pregledu igre osredotočal bolj na stvari, ki igri mogoče manjkajo, moram kljub vsemu povedati, da mi je bilo igranje izjemno zabavno. Igralska zanka opravljanja misij, odkrivanja novih delov mesta in interaktiranja z liki v igri je zadovoljiva in na vsaki točki igre sem se resnično veselil prihoda na nov marker za misijo. Ima igra še vseeno prostor za razvoj? Absolutno. Gromozanski Night City kar kliče po priložnostih za dodatne vsebine, ki jih v obliki DLC-jev lahko v prihodnosti tudi pričakujemo. A to pomeni, da je igra danes zaradi tega slabša? Ni nujno. Sam bom igri na tej točki dal oceno 8 od 10 (spet s poudarkom, da je bila igrana na PC sistemu) in se rade volje vrnil med temne ulice distopične prihodnosti.


Vroča ponudba za gamerje

https://www.bigbang.si/upload/catalog/product/680286/cyberpunk-2077-pc-box-45448_5f5c484564ef7.jpg

CYBERPUNK 2077 PC

59,99 €

Continue Reading

Igre

Preizkušamo Call of Duty: Black Ops – Cold War

Blaž Cilenšek

Published

on

Pozdravljeni pri recenziji 24. izdaje igre Call of Duty, tokrat z naslovom Black Ops – Cold War.
Predebatirali bomo enoigralsko kampanijo in večigralski način igranja, kot tudi Zombie mode ter podali ocene za vsak posamezen odsek!

Pozabljiva enoigralska kampanija

Vsi vemo, da je Treyarch sposoben narediti zelo dobro singleplayer kampanjo. Igre Call of Duty imajo v mojem gamerskem srcu posebno mesto. Zato bi načeloma lahko rekli, da so moja pričakovanja vsako leto visoka, ampak na žalost je zadnja singleplayer kampanja, ki me je navdušila, bila izdana davnega leta 2010. Govorim seveda o prvem naslovu Black Ops. Po tem sem bil leto za letom nad kampanjami razočaran in nisem bil edini. Kritike so bile vse glasnejše in Activisionov odgovor je bil, da enostavno preneha z razvijanjem singleplayer kampanj. No, so nas pa razveselili z novico, da jo v Black Ops – Cold War, dobimo! In zopet so moja pričakovanja bila velika, saj gre za Black Ops. Kaj preveč o zgodbi ne rabimo razpravljati, ker že sam naslov izda, da se gre za obdobje hladne vojne. Se pravi 80-ta, katera so pri Treyarchu dobro zajeli. Scene, v katerih se znajdemo, dajejo občutek, da smo v tem obdobju. Všeč so mi tudi liki, nekatere seveda že poznamo s prejšnjih Black Ops naslovov. In večino časa imam občutek, kot da gledam res dobro Netflix serijo o tem obdobju.

Obrazne mimike likov so odlične izpeljane, premiki ustnic, ko liki govorijo na zelo visokem nivoju in na splošno je grafično podoba zelo impresivna.

Je pa tempo igre v veliko misijah zelo počasen in kar nekaj misij lahko opraviš z minimalno streljanja, kar je po eni strani zanimivo, ampak ali je to res to, kar želim od Call of Duty igre? Na kratko, ne ni. Vsi igramo Call of Duty, ker je igranje super vojaka napeto in polno adrenalina. Kar resnično pogrešam pri tej kampanji je res ta občutek napetosti. Ko smo na primer obkoljeni in nimamo kam, pokličemo airstrike in imamo na ekranu eksplozije. Ko smo ujeti v jami in izgleda, da nas bodo obkolili, pride po nas helikopter, mi je manjkalo nekega občutka, da karkoli visi na kocki.

Je nekaj misij, kjer je resnično napeto ozračje in sem med igranjem bil na robu sedeža, ampak za visoko oceno je bilo tega premalo. Call of Duty igre so v meni skozi veliko naslovov vzbudile občutke prave borbenosti, da se res borim za nek cilj. Moja prva izkušnja prvoosebne streljačine je bil Call of Duty 2. Naj vam povem, še zdaj jo grem na vsake toliko časa igrati, ker so določene misije enostavno tako dobre. Igra ne potrebuje ogromnih eksplozij, ki bi nadomeščale smisel nevarnosti. Tudi kasnejši Call of Duty 4 je odlično peljal linijo med igranjem tihega operativcem in super vojaka. Da ne omenjam, kako je Black Ops zgodba bila odlično speljana. Še zdaj se spomnim misije pobega iz zapora.

Mislite, da se bom čez leto ali dve še spomnil preigravanja te Cold War kampanije? Iskreno ne. Šla bo v pozabo kot večina zadnjih naslovov Call of Duty, ker to tudi želijo. Želijo, da čim prej pozabiš zadnjega in kupiš novega. Singleplayer kampanja je cinematično na višjem nivoju kot njeni predhodniki, ker imam občutek, kot da gledam serijo ali dober film, ampak to ni edini občutek, ki ga želim imeti, kaj šele glavni. Premalo je akcije, da bi si enoigralska kampanja prislužila višjo oceno. Ne glede na vse je pa dovolj vrhuncev, da si enoigralska kampanja zasluži oceno 7 od 10.

Ampak mogoče se pa v multiplayerju skriva nekaj kar me bo prepričalo, da je to eden izmed boljših Call of Dutyjev.

Še več istega večigralstva

Call of Duty serija spada med arkadne streljačine in Cold War služi kot učbeniški primer tega žanra. Hiter tempo, hitro gibanje in orožja znotraj iste kategorije so vsa v veliki meri enaka. S tem mislim, da so vse puške približno enake, pištole približno enake itd. V igri imamo sistem napredovanja skozi range oziroma stopnje, kjer odklepamo dodatna orožja in potem znotraj tega še range samih pištol, kjer odklepamo nastavke za te pištole. To je sedaj že ustaljen sistem, s katerim nimam problemov. Daje nek smisel, da poleg tega, da se izboljšujemo s tem, ko igramo, tudi odklepamo nagrade in smo za naš čas nagrajeni. V enoigralski kampanji nisem govoril o mehaniki streljanja, ker je to bolj tema za večigralsko okolje in moram biti iskren. Vsako leto imam občutek, da se recoil na pištolah zmanjša. Vsaka pištola je v bistvu laser, ki bo streljala točno tja, kamor merimo brez kakršnega koli poskakovanja. To je sicer za igranje na konzoli, kjer recoil težje kontroliramo odlično, ker zmanjša težavnost igranja, ampak po mojem mnenju zmanjša vrednost igre.

Ampak ok, streljanje je takšno, zato ker so ciljna publika Activisiona igralci konzol in če sem iskren je igra še vedno zabavna. Če potrebujete zadoščeno dnevno dozo adrenalina vas bo ura večigralstva nasitila. Kjer pa igra mene najbolj razočara, je v dizajnu večigralskih map. Težava je v tem, da imamo na voljo ogromno načinov igranja: Team Deathmatch, Search & Destroy, VIP in še mnogo drugih, a ravno zaradi te raznolikosti, je težko kreirati mape, ki bodo ustrezale vsem načinom. Sem pa pričakoval, da se bodo vsaj potrudili. V zadnjih desetih letih lahko mirno rečem, da so to mape, ki so bile ustvarjene z najmanj navdiha in kreativnosti. Da se razume, niso vse slabe. Satellite, Moscow in Checkmate sem igral z veseljem, medtem ko sem drugim devetih izognil, če je to le bilo možno.

Na splošno je izkušnja v veliki meri ista kot vse ostale od leta 2010 naprej. Zelo malo inovacije in napredka v sistemu, ki je ustvarjen za igralce konzol in ne osebnih računalnikov. Kar mogoče moram omeniti je, da odkar sem dokončal s snemanjem recenzije se tudi nisem vrnil k igranju. Call of Duty mi ne ponuja istega občutka dosežka, tudi če sem v zmagovalni ekipi ali na vrhu lestvice, kot mi ga je 10-15 let nazaj.

Veliko iger ima ponavljajoči se način igranja, kjer cilj in stil igre ostajata enaka vsakič, ko se podamo v boj, ampak pri Call of Duty večigralstvu se ta gameplay ponavlja že skoraj 12 let. In iz vseh naštetih razlogov večigralskemu načinu višje ocene kot 6 od 10 ne morem podati.

Zombiji rešijo dan

Za mnoge je Zombie mode edini razlog zakaj sploh kupijo Black Ops naslove. Za razliko od večigralstva, Zombiji progresivno ponujajo težji izziv dlje kot igra gre. S tem, ko ubijamo Zombije prejemamo denar in si izboljšujemo orožja, da se lahko spopademo z močnejšimi in v večjem številu. Zombiji ponujajo zahteven način igranja, kjer je za izvrstne rezultate potrebna koordinacija med soigralci. Tega na žalost ne morem reči za večigralstvo. Zombiji tu služijo seveda kot dodatek in ne glavni fokus, ne glede na to, da veliko ljudi sploh kupi nov Call of Duty samo zaradi njega. Bi pa lagal, če bi rekel, da se nisem v igranju Zombijev zabaval vsaj toliko, če ne celo malce več kot pri igranju standardnih načinov. Zato Zombi načinu dajem oceno 7 od 10.

Sklepna misel

Black Ops Cold War nudi zelo malo inovacij v primerjavi z najboljšimi Call of Duty igrami. Igro bi bolje sprejel, če bi bil to DLC vreden 20€, ne pa svoj naslov. Je pa vseeno daleč od tega, da bi bil najslabši Call of Duty, spada nekje v sredino, kar pomeni, da bo šel v pozabo takoj, ko bo prišel napovednik za nov izid.

Continue Reading

Odpakirano

Odpakirali smo gaming prenosnik Acer Predator Helios 300

Samo Zavašnik

Published

on

Unboxing izkušnja prenosnika Acerjeve serije Predator, in sicer modela Helios 300, je kot bi pričakovali od izdelka, ki se s prodajno ceno bliža dvem tisočakom.

Vseeno s procesorjem devete generacije, grafično kartico Nvidia GTX 1660 Ti, 16 GB DDR4 RAM in 256GB NVMe SSD skupaj z navadnim trdim diskom velikosti 1TB, predstavlja zanimivo izbiro v teh časih, ki bo brez vsakega dvoma kos vsakem AAA naslovu, izdanemu v zadnjih nekaj letih.

Ključne specifikacije izdelka:

Diagonala zaslona39,6 cm (15,6”) FHD (1920 x 1080) IPS 144Hz slim bezel
Vrsta procesorjaIntel Core i7 -9750H (2,6 – 4,5 GHz) 12MB 6 jeder/12niti
Operacijski sistemBrez
Velikost pomnilnika16 GB (2x 8 GB) DDR4 2666MHz, (dve od dveh rež zasedeni, do 32 GB)
Shranjevanje256 GB PCIe NVMe, 1 TB Serial ATA
Grafična karticanVidia GeForce GTX 1660Ti 6 GB GDDR6 VRAM
Priključki1 x HDMI 2.0, 1x USB Type-C, 3x USB 3.1 Gen1, 1x RJ45 (1 Gb), vhod za slušalke / zvočnike
Tipkovnica in miškaRGB, slovenska z numerično tipkovnico, sledilna ploščica
Zvočniki in kamerastereo zvočnika, HD 720p
Brezžične povezaveKiller Wireless-AC 1550 / 1550i 802.11ac Dual Band (2.4 GHz + 5 GHz, 2×2 MU-MIMO),
Optična enotaBrez
Baterija in napajanje4-celična, 3815 mAh, do 6 ur, -pin 108W AC adapter
BarvaČrna


Vroča ponudba za gamerje

ACER Predator Helios 300 PH315-52-71J9 i7-9750H/16GB/256GB SSD + 1TB HDD/1660Ti gaming prenosni računalnik

1829,99 €

Continue Reading

Oprema

Preizkusili smo brezžične slušalke JBL Quantum 800

Samo Zavašnik

Published

on

JBL je znamka, ki jo verjetno vsak Slovenec takoj poveže s kvalitetnim zvokom. Prvi razlog za to je, da že od leta 1946 proizvajajo izključno zvočnike, slušalke in drugo audio opremo. Njihovi izdelki so de facto standard v večih kategorijah profesionalne zvočne opreme, v zadnjih letih pa so s slušalkami in Bluetooth zunanjimi zvočniki – slednje so verjetno najpopularnejšo praznično darilo zadnjih nekaj let, uspeli tudi na trgu potrošnikov.

Z letošnjim letom pa so stopili na nov trg, ki nas pri Game Gangu bistveno bolj zanima, in sicer je to segment gaming headsetov.

Medtem, ko je pred desetimi leti bila izbira dosti slabša – imel si Logitech, Steelseries, Razer in v višjem rangu Sennheiser, je dandanes moč najti nekaj za vsakega. Najsi je to 7.1 prostorski zvok, RGB osvetlitev in atraktivne barve, dober mikrofon ali povezljivost, brezžično delovanje ali kaj četrtega. 

No, po treh mesecih vsakodnevne uporabe JBL Quantum 800 smo končno pripravljeni, da vam predstavimo kateri so ključni presežki, kot tudi slabosti te, prve generacije izdelkov izpod rok JBLa.

Atraktiven, premium izgled

Če začnemo z designom, je le-ta poseben – svetleča kovinska barva, ki je sicer pobarvana plastika, občutljiva na prstne odtise, s črnimi detajli vseeno zagotovo upraviči ceno. Sicer na prvi pogled izgledajo masivne in velike, kar je večidel posledica debelih in super mehkih, s spominsko peno napolnjenih earpadov, več o katerih bom povedal kasneje. Za tem opazimo cel kup priklopov in gumbov, ki omogočajo polnjenje, AUX povezavo, nadzor nad volumnom, aktivnim izenačevanjem zvoka, vklop in izklop headseta ter Bluetooth. A prava akcija se prične, ko jih prižgemo

Dovršena programska oprema in kompatibilnost z vsemi napravami, ki jih imate

Atraktivno RGB osvetlitev lahko do popolnosti prilagodimo svojim željam in bo dovolj še za največjega svetlobnega freaka, v programu JBL Quantum Engine. Slednji nam prav tako omogoča nastavitev vseh drugih zvočnih karakteristik po lastnih preferencah, tj. EQ oziroma poslovenjeno, izenačevalnik, DTS X, Surround 7.1 “QuantumSURROUND”, status baterije in več.

Na zunanje naprave se lahko povežemo na več načinov, med njimi je tudi TRRS konektor, ki omogoča ožičeno povezavo s kontrolerji in mobilnimi napravami, za vse novejše naprave bi pa toplo priporočil, da se uporablja nova, 5. generacija Bluetootha, ki deluje brezhibno. Sicer je preferenčna in najbolj kakovostna zagotovo povezava z USB priklopom, ki preko 2.4 GHz frekvence pošilja brezizguben zvok brez vsakega delayja.

Gamerjem prilagojen zvok z natančnimi midtoni

Po defaultu je zvočni profil JBL Quantum 800 prilagojen gamerjem – poudarjeni basi in močan, čeprav nenatančen treble ter zelo precizen odziv v srednjih frekvencah. No, jaz osebno vedno skušam dobiti kar se da uravnan zvok, posledično sem spodnji del znižal in prilagodil treble tako, da manj “prebija”. Seveda je to stvar osebne preference in zato vedno priporočamo, da izdelek pred nakupom preizkusite sami v najbližjem Big Bangu.

Izenačevanje zvoka, ki nas ne izolira popolnoma, a pomaga pri izkušnji

Ena ključnih lastnosti, ki jo proizvajalec oglašuje, je active noise cancellation ali aktivno izenačevanje zvoka, ki ga vklopimo z gumbom na ušesniku. To v teoriji v celoti izloči zunanje zvoke ter vam omogoči boljšo, bolj poglobljeno igralno izkušnjo – no v praksi pa definitivno pomaga, recimo če ste na lanpartyju, se normalnih, umirjenih zunanjih šumov sploh slišalo ne bo, ko pa nekdo zakriči ali vzklikne, pa se bo vseeno slišalo, a precej manj. Istočasno, če se mimo hiše pelje avtobus, se ga ne bo niti slišalo – če pa se vklopijo sirene za zračni napad, se bo pa slišalo, a manj. Verjamem, da razumete.

No, popolnoma se bo razumelo tudi vse, kar poveste na vgrajenem mikrofonu. Ta zajema zvok kristalno jasno še posebej ob pomoči aktivnega odstranjevanja šuma, ki ga lahko vklopite. Res je, da to ni studijski mikrofon, daleč od tega, a bo za uspešno igranje in zanesljivo komunikacijo s soigralci več kot dovolj. Bolj kot kvaliteta sta nas navdušili dve malenkosti – to, da se mikrofon izklopi, ko ga fizično dvignemo in to, da ko mikrofon mjutamo, tj. izklopimo, se prižge rdeča lučka v robu vidnega polja pred mikrofonsko kapsulo. 

Neverjetno udobje s spominsko peno

Odlična uporabniška izkušnja se nadaljuje tudi pri izjemnem udobju nošnje – tu je potrebno izpostaviti resnično plushy earpade ter naglavni trak. Tudi pri celodnevni nošnji je bil headset, kot da ga ni na glavi. Niti pri meni, ko nosim očala in to pri marsikaterem modelu povzroča probleme, to ni faktor pri JBL Quantum 800. Dejansko se sploh ne opazi nekaj več kot 400 gramov teže.

Problemi s polnjenjem in 8-urna vzdržljivost baterije

Zajeten del te lahko pripišemo vgrajeni bateriji, ki naj bi po specifikacijah zdržala 14 ur neprestanega predvajanja zvoka – a je to številka brez osvetlitve in noise cancellationa. Kot da bi na laptopu ugasnil monitor, da šparaš z baterijo. Ob normalni uporabi pa zdržijo nekaj več kot 8 ur uporabe ter so s tem dovolj za poln dan igranja. Če se izpraznijo pa doživimo največjo negativno izkušnjo z uporabo izdelka – dejstvo, da headseta ni mogoče uporabljati takrat, ko se polni. Tu je olajševalna okoliščina, da se jih s priloženim, pletenim USB C konektorjem napolni v nekaj več kot eni uri, a je vseeno boleče zame, ki si včasih celo telefon pozabim dat polnit iz enega v drug dan, kaj šele gaming headset.

TL;DR verzija testa

No, in to je naša izkušnja uporabe Quantum 800, najboljšega brezžičnega headseta v ponudbi JBL – pod črto je to impresiven vstop audio velikana na trg gaminga, ki ima nekaj pomanjkljivosti, a le-te odtehta z odličnim udobjem, zanesljivim zvokom in seveda spektakularnim izgledom.


Vroča ponudba za gamerje

JBL Quantum 800 Black brezžične gaming slušalke

179,99 €

Continue Reading

Oprema

5 razlogov zakaj je PlayStation 4 še aktualen!

Nastja Topovšek

Published

on

Zadnjih nekaj tednov se zdi, da vsi na spletu govorijo samo o novi, peti generaciji PlayStationa. A medtem, ko je govora dosti, ga nima skoraj nihče doma, saj ga ni mogoče kupiti nikjer na svetu. Če pa vseeno v tem prazničnem času želite novo konzolo, pa vam danes predstavljamo 5 razlogov, zakaj je PlayStation 4 še zmeraj vrhunska konzola.

No, da ne odlašamo nepotrebno – prvi argument, zakaj še vedno je in bo PlayStation 4 ostal relevanten tudi v prihodnosti, je zagotovo:

1. Širok nabor iger.

Knjižnica iger za PS4 šteje več kot 400 naslovov – med njimi so dobesedno VSE najboljše igre preteklih let, kot tudi bodo za četrto generacijo izšle vse največje in najbolj pričakovane igre v bližnji prihodnosti. Pravzaprav so vsi veliki naslovi, izdani v zadnjih mesecih, bili izdani tudi za PS4, med njimi so The Last of Us II, Ghost of Tsushima, Cyberpunk 2077, Assassin’s Creed Valhalla. Dodatno je trenutno zaradi novosti platforme izidov novih iger na PS5 bilo resnično malo, ekskluziv je pa še manj.

2. Nadaljevanje podpore

Podporo za PlayStation 3 je Sony zagotavljal še 3 leta po izidu naslednice, kot tudi so največji naslovi izhajali še nekaj let po novi generaciji, za PS3 v primeru FIFA 19 še kar 5 let! Posledično lahko računate na varnostne posodobitve, nove igre in več.

3. Kompatibilnost za nazaj

Naslednja ključna stvar, zaradi katere ne izgubite ničesar, v primeru, da se sedaj odločite za nakup konzole PlayStation 4, je kompatibilnost za nazaj. Vse igre, ki jih boste imeli za četrto generacijo ne bodo za odpis, če se kdaj v prihodnosti odločite nadgraditi na PS5 – le te boste lahko normalno igrali tudi na najnovejši izdaji najpopularnejše konzole na svetu. Seveda bo še naprej na konzoli delal tudi Fortnite :).

4. Zanesljiva izkušnja uporabe

Izkušnja uporabe PlayStation 4 je do konca izpiljena in stvari za razliko od nove generacije delajo, kot je treba. Ni težav z železnino, tj. hardwerom v notranjosti, saj je ta skozi leta bil nadgrajen iz originalne v PS4 Pro in PS4 Slim verzijah. 

5. Privlačna cena

Najpomembnejša je pa zagotovo privlačna cena konzol četrte generacije, ki vam bo prav tako zagotovila nešteto ur zabave za mlade in malo manj mlade. Sedaj, z izidom nove – pete – generacije, je mogoče PS4 Pro z dodatnimi igrami dobiti za doslej nevidene cene, Slim izdajo pa še ceneje.

Za vse tiste, ki pa imate že doma PlayStation 4 ali Xbox One konzolo pa lahko povemo le, da se ne splača nadgrajevati iz PS4 na Pro verzijo, saj navkljub boljši performansi to ni to. Bolje, da počakate na prihod novih zalog PlayStation 5 in nato nadgradite z drastičnim preskokom v hitrosti in izkušnji.


Vroča ponudba za gamerje

PLAYSTATION PS4 500GB + FIFA 2021 igralna konzola

319,99 €

Continue Reading

Pro nasveti by Mastercard

Oglas

Priljubljeno