Preizkušamo
Preizkusili smo Teenage Mutant Ninja Turtles: The Cowabunga Collection
Published
2 leta agoon
By
Rok GumzejPred skoraj štirimi desetletji so pokrajino stripovskega sveta nepričakovano prevzele 4 želve, oblečene v nindža kostume in poimenovane po znanih italjanskih umetnikih. Trenirani s strani govoreče podgane in podprti s strani lokalne TV novinarke, so se Leonardo, Raphael, Michelangelo in Donatello, znašli v stripih, filmih, risanih serijah in igralnih konzolah. Njihova zbirka dogodivščin, ki je nekoč obiskovalcem arkad jemala drobiž, pa se je sedaj znašla lepo zapakirana v Teenage Mutant Ninja Turtles: The Cowabunga Collection.
Zbirka klasičnih iger za konzole stare šole
The Cowabunga Collection je kolekcija 13 klasičnih TMNT iger zlate dobe tako imenovane Turtlemanije, ki so izšle med 1989 in 1994 za razne igralne konzole kot so SNES, Gameboy, NES in Sega Genesis. Kot take so te igre danes bile za marsikaterega nostalgičnega igralca težko dosegljive. Na spletu sicer že lahko najdemo kakšno rabljeno konzolo, ki bi te igre pognala, a najti kopijo specifične igre bo malo večje izziv. Kaj šele kopijo trinajstih (manj in bolj znanih) iger za kup različnih konzol.



Odločitev Konamija, da svoji Digital Eclipse ekipi poda nalogo razvoja zbirke vseh teh klasik, je posledično dobrodošla novica za vsakega nostalgičnega oboževalca nindža želv. Kolekcija poleg 13 igre igralcem za raziskovanje ponudi tudi Turtles Lair – Želvasti Brlog, kjer lahko po mili volji odkrivate kup multimedijskih TMNT vsebin, od naslovnic stripov, do oglasov za TMNT igre, člankov v revijah, dizajn slikah, glasbe in slik.
Vsebin je ogromno in med raziskovanjem pomaga priročen iskalnik, ki vam lahko vrne na primer vse medije v katerih se znajde specifičen nasprotnik želv. Vse skupaj spominja na lepo arhivirano kolekcijo izjemno predanega zbiratelja, ki hrani vsak kos TMNT vsebin z največjo pozornostjo. Priznam, da sem med gledanjem teh vsebin porabil veliko več časa kot sem mislim in predstavljajo prijeten oddih od izzivov pretepanja zlonamernih nindža nasprotnikov.
Zbirka vsebuje igre:
- TMNT – Igralni avtomat
- TMNT Turtles in Time – Igralni avtomat
- TMNT IV Turtles in Time – SNES
- TMNT 3 Manhattan Project – NES
- TMNT Hyperstone Heist – Genesis
- TMNT 2 Arcade – NES
- TMNT Tournament Fighters – SNES
- TMNT Tournament Fighters – NES
- TMNT Tournament Fighters – Genesis
- TMNT Back from the Sewers – Gameboy
- TMNT Radical Rescue – Gameboy
- TMNT Fall of the Foot Clan – Gameboy
- TMNT – NES




Zgodba, mehanike in novosti
Igre ostajajo zveste svojim arkadnim predhodnikom, kar se marsikje odraža tudi v težavnosti. Še posebej NES-ova TMNT 3: Manhattan Project, pri kateri sem se redno posluževal funkcije “Previj nazaj”, katera omogoča, da primeru izgube zavrtimo nazaj čas za par sekund in poskusimo še enkrat z novim pristopom. Ob tem igra ponudi tudi izredno kreativen in zabaven vodnik za vsako igro. Vodnik vsebuje kup velikonočnih jajčk in izredno uporabnih namigov, na primer kako izvesti specifičen udarec, ki ga lahko izvede le en od želvakov. Vodniki vsebujejo tudi kup uporabnih kod za goljufanje, ki jih lahko vnesemo za dodatna življenja ali celo nepremagljivost.
Poleg iger z osnovno zgodbo – na primer, nekdo ukrade Kip svobode in ga moramo dobiti nazaj – kolekcija vsebuje tudi tri Tournament Fighters igre, kjer se v stilu Street Figherja pomerimo en proti drugemu. Osebno me te tri igre niso pritegnile, saj raje spremljam zgodbe, za pretepaške 1v1 igre pa imamo iz tistih časov igre z večjo nostalgično močjo kot pa TMNT *khmStreetFighter2khm*. Moja pozornost je torej ostala na iskanju izgubljenega Kipa svobode in pretepanju zlobnežev.



Te lahko pretepamo sami ali s prijatelji, čeprav ne bi predlagal opcije preko spleta, saj pogosto prihaja do zakasnitev in neskladij. V tem primeru potem igre raje doživite kot so bile doživete originalno – doma skupaj na kavču pred (če je le mogoče) katodnim TV-jem. Če pa tega ni, pa brez skrbi, igra omogoča tudi uporabo CRT, monitor ali LCD filtrov, ki želvam dajo tisti pravi nostalgični izgled. Bonus točke, če med igranjem sedite na tleh in skupaj z bratom ali sestro brezglavo nabijate po gumbih dokler nas ne bolijo prsti.
Za nostalgike in nove generacije
Če ste torej zagret navdušenec nad TMNT vsebinami ali pa nostalgični igralec, ki pogreša dni dobrih starih arkad, ki neizprosno požirajo naš drobiž, je ta kolekcija vsekakor nekaj kar vam bo dalo obilo užitka. Kolekcija zna biti tudi hit za kakšne družinske podvige, kjer hočete mladimi pokazati radosti igre preden sta obstajala Minecraft in Genshin Impact. Zagotovo pa ni nekaj, kar bi danes pritegnilo nove igralne baze. Užitek ob igranju bo sorazmeren z nostalgijo, ki jo igre v vas spodbudijo.
Teenage Mutant Ninja Turtles: The Cowabunga Collection dobi oceno 6.5/10.
You may like
-
Tajska bo uradna partnerska država sejma gamescom 2025
-
Nintendo razkril Switch 2: Cena, igre in novosti
-
ELDEN RING NIGHTREIGN v novem napovedniku razkriva lika Iron Eye
-
Če bi Fallout in S.T.A.L.K.E.R. imela britanskega otroka
-
Preizkusili smo odštekano mafijsko igro Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii
-
Najbolj pričakovana igra na Steamu inZOI na voljo v zgodnjem dostopu
Preizkušamo
Če bi Fallout in S.T.A.L.K.E.R. imela britanskega otroka
Published
4 dnevi agoon
01/04/2025By
Rok GumzejJedrska energija je v zadnjih desetletjih navdušila cel žanr knjig, filmov in meni ljubih videoiger. Fallout, S.T.A.L.K.E.R, Metro, Atomic Heart. Igre, ki so na različen način prikazale kaj se zgodi, ko cepimo atom in stvari gredo narobe. Igre, ki so po navadi bile igrane na območjih enega izmed dveh glavnih akterjev hladne vojne. Ampak nič več sovjetskih naglasov ali ameriški puščav, tokrat bomo svoje radiaktivno obsevanje doživeli ob čaju in piškotkih. Dobrodošli v Atomfall.
Atomfall se dogaja v ruralnih delih severne Anglije in je osnovan po resničnih dogodkih iz leta 1957, ko je jedrsko elektrarno Windscale zajel tridnevni požar. V Atomfall doživimo alternativno zgodovino tega dogodka, kjer se je vlada odločila uvesti popolno karanteno in celotno območje zagraditi. Znotraj te karantene se začne tudi naša zgodba, ko se zbudimo sredi bunkerja brez spomina kdo smo.
Dežnik pustite doma
Naša naloge je raziskati, kaj se na območju Windscale elektrarne zares dogaja. A na območju nismo sami. V zadnjih petih letih od nesreče so okoli elektrarne namreč preživele različne fakcije, ki se z izzivi življenja ob razstreljenem reaktorju soočajo zelo različno.
Igra ima 4 večje zunanje regije. Med drugim zajemajo tipično angleško vasico pod popolnim nadzorom vojaške diktature, megličaste gozdove, kjer se skriva sekta druidov in tudi radioaktivne rove ter znanstvena poslopja.
Vsaka regija ima svoj stil, unikatne NCP-je in nasprotnike, ki so zelo očitno inspirirani s strani angleške popkulture zadnjih desetletij kot sta serija Doctor Who in film Wicker Man. Čeprav smo v Angliji lahko svoj dežnik pustite doma. Igra namreč nima niti dnevno/nočnega cikla niti sistema vremena, kar pomeni, da sem celotno igro preigral v enem neprekinjenem sončnem dnevu.
Navigacija po občutku
Ta dan sem odigral do konca v približno 15 urah, kar se je izkazalo za ravno pravjšnjo mero vsebine. Prva polovica tega časa je bila naravnana bolj preživetveno in raziskovalno, druga pa že bolj opravljanju misij, ki sem jih na poti pobral. Te so v Atomfallu strukturirane rahlo drugače, kot smo morda vajeni iz drugih iger, saj igra svoj sistem misij opisuje bolj kot sistem “namigov”.
Igra nima tradicionalnih puščic in oznak, ki bi jasno povedale kam se moram odpraviti dalje, ampak uporablja bolj indikacije. Najdeno pismo mi na primer poda zgolj nejasne koordinate, ki jih moram na zemljevidu nato označiti sam. Bežna omemba od lokalca me mogoče zgolj usmeri, da moram nekam na sever neke regije.
Teh stranskih misij v igri je dovolj in so lepo prepletene, a sem opazil, da v zadnji tretjini igre postanejo bolj opravek kot pa želja. Ko sem enkrat že raziskal vsa področja in tudi znal navigirati nevarnosti Atomfall sveta, sem za zaključevanje vseh nalog potreboval veliko hoje po že prehojenih poteh. Igra nima nobenega sistema hitrejšega prehajanja. Ni teleportiranja, ni prevoznih sredstev. Kamorkoli boste šli, boste šli peš. Ob koncu igre, sem večkrat moral prehoditi dolžine celotne mape, da sem pnek predmet prinesel od točke A do B.
Ni potrebe po nasilju
Pri prehajanju čez karantensko območje sem potem pogosto naletel na različne osebke, robote in stvore, ki me niso najbolj marali. Igra mi je pri srečanju z njimi omogočala več pristopov, od izogibajočih do bolj nasilnih, a borben sistem v igri je rahlo neroden. Moj lik ni bojevnik, ne na blizu, ne na daleč.
Municije primankuje, moji zamahi so počasni. Borbe morajo posledično biti taktične – uporaba bomb, loka in tihih pristopov. Še bolje – konfliktom sem se raje kar v celoti izognil. V pomoč pri tem so določene veščine, ki jih med igranjem lahko odklenemo in sistem izdelovanja predmetov, če le imam dovolj surovin, da jih sestavim.
Igra ima v pomoč tudi zelo dovršen sistem prilagajanja težavnosti, kjer lahko svojemu igralnemu stilu prilagodim ne le borbene aspekte, ampak tudi detektivske. Sam sem pri igranju izbral lažje bitke in večji izziv pri pri raziskovalnem delu.
Atomfall predstavlja novo smer za razvijalca Rebellion, sicer znanega po svoji desetletja dolgi seriji Sniper Elite, v bolj preživetveno akcijske vode in mislim, da jim je poskus dobro uspel. Všeč mi je, da so velikost igre prilagodili temu, da lahko celotno izkušnjo preigram v parih večerih igranja in pri tem raziskujem okolje, ki ga v gejmingu še nismo videli (če ne štejemo neuradne modifikacije Fallout London, ki je izšla lani).
V osnovi jim je igra uspela in kar so skuhali je okusna skodelica čaja pripravljena iz alternativne realnosti jedrske nesreče in angleškega naglasa.
Preizkušamo
Preizkusili smo odštekano mafijsko igro Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii
Published
5 dni agoon
31/03/2025By
TashyTasPo mesecih nestrpnega pričakovanja je 21. februarja končno izšla nova iteracija serije Yakuza – in ja, tako nora je, kot se sliši. Kdo bi si mislil, da bomo japonsko mafijo doživeli v gusarski preobleki? Tokrat stopimo v čevlje Majime, karizmatičnega in ekscentričnega lika, ki nas je že navdušil v Like a Dragon: Infinite Wealth. S svojo značilno prevezo čez oko in neustrašnim karakterjem je popolna izbira za piratsko avanturo.
Majima se zbudi na plaži – brez vsega, zmeden, na pol mrtev in brez najmanjšega pojma, kako se je znašel na otoku. Reši ga mladi Noah in njegov tiger Goro, ki mu ponudita pomoč. A mir ne traja dolgo – hitro naletimo na gusarje, kar neizogibno vodi v prvo borbo. Spoznamo se z osnovami igranja in načini napadanja, ki so nekoliko drugačni kot v prejšnjih igrah, a v svojem bistvu ostajajo enaki. Na voljo imamo več borbenih slogov, kot sta Mad Dog in Sea Dog – slednji omogoča vihtenje dvojnih sabelj in uporabo pištole. Največja novost je možnost skakanja in napadanja v zraku, podobno kot v Dragon Ballu. Bojni sistem je sicer povsem drugačen od tistega v Infinite Wealth, ki je temeljil na potezni strategiji, a veterani serije bodo novosti hitro osvojili.
Za začetnike in veterane
Po srečanju z Noahovim očetom Jasonom odkrijemo, da smo brodolom doživeli na otoku Rich, kamor smo bili sprva namenjeni, in prav tu se zgodba zares začne. Igra vsebuje nekaj referenc na Infinite Wealth, vendar je razumljiva tudi tistim, ki prejšnjih delov niso igrali. Na otoku se naučimo kuhati, pri čemer sestavine pridobivamo s sajenjem semen, ki jih najdemo med raziskovanjem sveta. Kuhanje je presenetljivo zanimivo – glede na recept moramo opraviti različne mini-igre, pri katerih je ključna hitrost in natančnost, saj boljša izvedba pomeni večjo obnovitev zdravja. Poleg tega skrbimo za kraljestvo Goro, kjer zbiramo rešene živali iz stranskih misij. Te lahko hranimo in v zameno prejmemo različne materiale.
Prave gusarske bitke
Po zmagi nad prvim gusarjem prevzamemo njegovo ladjo in posadko ter se podamo proti otoku Nele, domu skupnosti Palekana – verske skupine ljudi. Svet igre ponuja ogromno priložnosti za raziskovanje, s petimi različnimi mapami in kar 65 zakladi. Sistem iskanja zakladov spominja na Infinite Wealth, kjer smo v Hawaii Haunt iskali redka orožja in materiale. Tokrat zbiramo prstane, pištole, zlate kelihe in druge dragocenosti. Posebno vlogo imajo prstani, saj si jih Majima lahko nadene in tako pridobi različne bonuse.
Eden izmed najbolj zanimivih delov igre je Madlantis, kjer se nahaja kolosej, pripravljen za ladijske bitke. Te se odvijajo v dveh fazah – najprej moramo nasprotnikovo ladjo premagati na daljavo, nato pa se vkrcati in izvesti še spopad na krovu. Svojo ladjo Goromaru lahko nadgradimo z boljšimi topovi in kanoni ter popolnoma prilagodimo njen videz. Ta mehanika prinaša osvežitev v sistem bojevanja, saj se spopadi ne odvijajo le na kopnem, temveč tudi na morju, vse skupaj pa spremljajo pristne mornarske pesmi.
Mini igre
Velik del igre preživimo tudi v Honoluluj, ki ponuja enake mini-igre kot prejšnje različice. Lahko se preizkusimo kot dostavljalec, rešujemo kvize, fotografiramo znamenitosti za Alo-Happy Tours, dirkamo v Dragon Kartu, prepevamo v karaokah, igramo pikado in shogi. To so klasične mini-igre, ki so stalnica serije Yakuza.
Čeprav igra ponuja ogromno zabave, ni brez pomanjkljivosti. V primerjavi s prejšnjimi deli manjka poudarka na glavni zgodbi – bolj kot resna pripoved se igra pogosto zdi kot kostumirana piratska zabava. Prav tako hitro postanemo premočni, kar zmanjša izziv pri bojevanju. Konec igre je napet, a nas pusti v pričakovanju na nadaljevanje.
Priporočamo začetnikom
Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii je zabaven dodatek k seriji, ki bo zagotovo navdušil zagrizene oboževalce in tudi novince. Vendar pa se veterani lahko počutijo nekoliko razočarane, saj igra deluje kot hitri spin-off, ki ne doseže globine prejšnjih delov.
Preizkušamo
Preizkusili smo simulacijsko igro Ambulance Life: A Paramedic Simulator
Published
2 tedna agoon
20/03/2025By
Klara ČotarAmbulance Life je simulator, v katerem ne zmanjka akcije,… ki smo jo zamudili. Ste se že kdaj ob igranju katere druge igre vprašali, kaj se zgodi z vsemi poškodovanimi, ki so pozabljeni obležali na tleh po tem, ko ste povzročili kaos na mestnih ulicah z noro vožnjo ali zanetili požar z eksplozijami? Igrati Ambulance Life je odličen prizor točno tega: kot reševalec s sireno hitiš po ulicah San Pelicana do kraja nezgode, kjer skušaš po najboljših močeh oceniti situacijo, premakniti in oskrbeti pacienta v vozilu in ga v časovnem limitu prepeljati v najbližjo bolnišnico.
Simulator, a ne zgodba
Če se ti slišijo življenjsko ogrožajoče nesreče in akcija reševalcev zabavne, potem je ta simulator idealen vpogled. Raznolikost situacij v igri se razteza od kolesarskih in prometnih nesreč, poskusov samo-poškodovanj, požarov, poškodb ob delu na gradbišču, zastrupitev, paničnih napadov, strelnih ran. Sliši se razburljivo, a tu pridemo do meni osebno prvega minusa.
Skozi igro se hitro pojavi občutek, da so reakcije in dialogi poškodovancev, katerim skušamo pomagati, zelo ponovljivi. Kmalu se pojavi monotonost ob interakcijah. Na srečo okoliščine vsake lokacije to monotonost malo razbijejo, a vseeno ostaja občutek pomanjkanja zgodbe skozi dialog z osebami.
Izgled igre
Vse skupaj se začne tako, da kot novinec z mentorjem, ki te po večini pusti pri miru, med svojo izmeno prejmeš klic za akcijo, ob čimer vklopiš zelo simpatično sireno svojega vozila, označiš lokacijo na zemljevidu in se čimbolj previdno a vseeno hitro podaš v promet. Odziv pešcev in vozil je precej samosvoj, a osebno se mi je zdel to čisto realen. Žal ni preklopa med načinom vožnje, vse poteka iz perspektive tretje osebe, kar zna motiti tiste, ki ste navajeni voziti v prvoosebnem pogledu. Med vožnjo od centrale dobivaš informacije, kaj te čaka na lokaciji.
Zanimivo mi je, da je del igre, ki prikazuje vožnjo, zelo dober, hroščev je malo ali skoraj nič. Ko pride do dejanskih oseb na lokacijah nesreč, pa je tega polno, predvsem v povezavi z oblačili, ki stojijo čudno ali se obnašajo po svoje, ne ozirajoč na dejansko pozo ali poškodbo oseb, interakcije s predmeti, na primer odpiranje vrat in podobno.
Rutinske odločitve so na tebi
Ko prispeš na kraj nesreče, po rutinskem postopku vedno oceniš situacijo, preveriš znake na poškodovancu, se pogovoriš, itd. Če je poškodovanih oseb več, je igra res razburljiva, saj si časovno omejen in se moraš na licu mesta odločiti, katera oseba je v najbolj kritičnem stanju, saj lahko z vsake lokacije prepelješ v bolnico le enega pacienta. Pri odločanju ti pomagajo barvne oznake oseb, ki se pojavijo, če pravilno analiziraš vsakega posebej. Ob koncu vsake misije dobiš poročilo, na katerem žal ne piše ali si se ob večjem številu oseb odločil za pravilnega poškodovanca, da bi se učil iz napak, a vseeno se oceni tvoj uspeh v celotni misiji, preko katerega prejmeš XP.
Ko skozi igro napreduješ, lahko kasneje na takih mestih nesreč postaviš tudi šotor, v njem nudiš prvo pomoč vsem pacientom takoj in šele nato prepelješ najhujše poškodovanega. Poškodovanca moraš najprej z mesta, kjer si ga našel, premakniti v ambulanti del vozila s pomočjo nosil na kolesih in svojega mentorja. Kje, kako blizu in na kakšnem terenu si ob prihodu na lokacijo parkiral reševalno vozilo, ti ta premik lahko močno oteži ali olajša!
Rešitve so povsod
V vozilu pridemo do čara te igre. Preden se odpelješ naprej, ti simulator omogoča na pacientu uporabiti vrsto orodji, zdravil in pripomočkov. Bolj kot napreduješ v igri, več ti jih je na voljo. Izbira in uprizoritev je res odlična. Razvijalec se je odločil, da bo uporaba zdravstvenih postopkov uprizorjena skozi mini igre. Večina jih izgleda tako, da moraš, na primer za vnos igle v žilo najprej zadeti pravilno območje na ekranu medtem ko igla niha nad njo, za povijanje delov telesa slediti ovijajoči črtkani črtici s točkami, katere je potrebno zadeti, preden poteče čas in podobno, nato pa sledi animacija vnosa igle ali povijanja roke, nad katero igralec nima nadzora. Mene osebno to ni zmotilo, saj mi res ni do igel, tako da veliko raje gledam le kasnejšo animacijo, kot pa se sama ukvarjam z njo in trpim skoraj bolj kot pa moj poškodovanec. To pa lahko zmoti marsikoga, ki si v takih igrah rad sam »umaže roke« z uporabo pripomočkov, na primer da bi se povoj prestavljalo iz roke v roko, da doseže enak rezultat povite poškodbe.
Ko si zadovoljen z oskrbo ali ti že teče voda v grlo zaradi časovne omejitve svoje izmene, te čaka vožnja do bolnice, ki se tudi šteje v čas. Ko izstopiš iz zadnjega dela, kjer je pacient, se presedeš na mesto voznika. Med vožnjo se skrb za pacienta ne neha, saj je njegovo stanje močno odvisno od tvojega načina vožnje. Žal tu zaradi tretjeosebnega prikaza vožnje nimamo vpogleda v zadnji del kabine, spremlja nas le glas mentorja, ki komentira našo vožnjo ali stanje pacienta, tako da so naše odločitve omejene le na to, kar slišimo, ne pa vidimo. Vsa nadaljnja oskrba je odvisna od tvojih ukazov, a te izvede tvoj spremljevalec, ne ti. Ob prihodu na urgenco poškodovanca prevzame osebje bolnice, in tam se tvoja naloga konča. Nato vse skupaj ponoviš.
Zaključne misli
Ambulance Life: A Paramedic Simulator je čisto zadovoljiv tip simulatorske igre, ni pa za vsakogar, še posebej tiste, ki se radi poglobijo v zgodbo in želijo od sveta več kot le rutinska opravila. Če imate radi zaplete in dodatne naloge, ki se porodijo iz že opravljenih, vas bo razočarala, saj se vsaka tvoja izmena začne in konča brez povezave s prejšnjimi. Osebni napredek se vidi le skozi nabrane točke, pridobljeno opremo in večanje raznolikosti potencialnih poškodb, medtem ko osebne zgodbe ni.
Igro bo verjetno razvijalec še dodelal, saj je manjših pomanjkljivosti zaznati še ogromno, a na splošno je za odklop možganov ob koncu dneva prijetna sprostitvena igra uprizarjanja stresnih situacij.
Preizkušamo
Age of Mythology: Retold – Immortal Pillars; Zmaji, zidovi in vzhajajoče sonce
Published
4 tedni agoon
10/03/2025By
Rok GumzejAge of Mythology (AoM) je originalno izšel leta 2002 in po desetletjih prosačenja se je Microsoft usmilil svoje lojalne baze RTS igralcev ter jih lani nagradil s prenovo Age of Mythology: Retold, o kateri smo že pisali. Sedaj, mesce kasneje, pa je svojo Retold nadgradnjo še dodatno začinil z začimbani iz dežele vzhajajočega sonca.
Dodatek Immortal Pillars je četrta razširitev za AoM in po dolgem času tudi prva, ki doda dober kos novih vsebin, vključno z bogovi. Dodatek je sicer osnovan na DLC-ju Tale of the Dragon, ki je v različico Age of Mythology: Extended Edition iz leta 2016 že dodal kitajsko civilizacijo, a takrat v drugačni obliki. Bogovi so se zdaj vrnili z drugimi sposobnostmi in novimi enotami.
Bogovi vzhoda
Poleg grkov, atlancev, egipčanov in nordijecev je v igri sedaj na voljo tudi kitajska civilizacija in njen božanski panteon. Igra doda 3 nove večje bogove: Fuxi, Nüwa in Shennong ter 9 manjših, ki jih izbiramo med nadgrajevanjem posamičnih dob. Dodanih je tudi kup novih mitskih enot kot so brezglavi Hundun, zmaj Yinglong in želva Xuanwu, ki lahko plava po vodi in hodi po kopnem. Praktično za nadležno obleganje pristaniških mest.
Bogovi vzhoda so s svojimi bonusi in sposobnostmi veliko bolj osredotočeni na rast, stabilnost in zaščito. Pogosto imajo dodatke za utrjevanje zgradb in zidov, ob tem pa ima cel kitajski panteon tudi novo enoto za delavca z imenom Kuafu. Kuafu je velikan vreden 3 delavce in je veliko bolj sposoben, močen ter hitrejši. Deluje enako kot delavci, s tem, da lahko meče kamne v nasprotnike. S pravimi bonusi si lahko narediš tudi Kuafu heroja, ki se vedno vrne po smrti.
Posebnost igranja kitajskih bogov je tudi njihov način pridobivanja surovine Vere, ki je potrebna za kupovanje mitskih enot. Medtem, ko grki molijo in nordijci napadajo, se kitajcem Vera nabira skozi preprosto povezovanje svojih zgradb. Območje teh zgradb pa ima tudi eno posebnost. Znotraj tega območja se zgradbe gradijo same po sebi brez potrebe po delavcih. Kombinacija boljših utrdb in hitrejšega grajenja me je potem hitro pripeljala do ene izmed bolj zlomljenih strategij, ki jih nova civilizacija ponuja.
Umetnost vojne in Veliki Kitajski zid
Zaradi hitrega grajenja, močnih zidov, učinkovitih stolpov in Kuafu enot, ki lahko brez večjih težav gradijo medtem, ko jih nasprotnik strelja s puščicami, sem hitro razvil igralni stil, ki mu bomo rekli “Premikajoč Veliki Kitajski zid”. To v praktičnem smislu pomeni, da sem agresivno gradil zidove in stolple pogosto do te mere, da sem nasprtonika enostavno zagradil na majhen kos mape in ga posledično sestradal surovin.
Potem sem v miru zgradil svoje svetovno čudo in ustvaril izredno močno titan enoto, ki je nasprotnike enostavno pohodila. Kdo rabi pehoto, če lahko mapo posipam z Velikimi kitajskimi zidi.
Ta civilizacija posledično zelo ustreza mojemu stilu igranja, kjer prvo 1 uro nabiram surovine in potem v enem napadu zaključim igro. Vojna in mir v obratnem vrstnem redu.
Nova kampanija, novi hrošči
Dodatek prinese tudi novo kampanijo, ki obsega 9 misij. Zgodba je dokaj generična, a vseeno dovolj zanimiva za par ur igranja. Igra pripoveduje originalno zgodbo, ki je kombinacija več kitajskih mitov združenih v eno zgodbo reševanja sveta pred zlobnimi silami.
Misije lahko igrate na 6 različnih težavnosti, osebno pa sem se držal najlažje. V prvi misiji se mi je namreč zgodilo, da je igra tik pred koncem doživela hrošča, ki mi je onemogočal napredek.
Celotno zadevo sem moral odigrati še enkrat in se zato raje odločil, da zgodbo zgolj doživim, brez stresa, da bi določene težke mape moral igrati še enkrat. Na srečo se noben večji hrošč ni pojavil. So bili pa manjši hrošči, kjer so se na primer enote zatikale na teren. Nič dramatičnega, zgolj frustrajajoče, ko se ti edino mitološko bitje, ki ga tvoja uboga vojska premore, zagozdi med drevo in hrib.
Stebri ja ali ne?
Če ste igralec AoM-ja, potem je dodatek Immortal Pillars skoraj nujen, če že ne drugega zato, da boste lahko preko spleta svoje prijatelje nadlegovali s svojo neustavljivo strategijo grajenja zidov. Nove enote, nov način igranja in sveža zgodba so za ljubitelje serije dobrodošle vsebine, dvomim pa, da bomo k igri pripeljale kakšne nove igralce. Če vas pa je že od nekdaj zanimala kitajska mitologija, pa kar ugriznite, četudi niste nujno ljubitelj RTS iger.
DLC je na voljo na vseh platformah ob 5. marca dalje.
Preizkušamo
Preizkusili smo srednjeveško pustolovščino Kingdom Come: Deliverance II
Published
2 meseca agoon
03/02/2025By
WickedLinxV predogled smo dobili igro Kingdom Come: Deliverance 2. Moramo priznati, da nas je igra navdušila, še preden smo jo sploh zares začeli igrati. Samo pripovedovanje zgodbe in dialogi so izjemno napisani ter zaigrani, izboljšana grafika pa le še nadgradi celotno izkušnjo. Skratka, fenomenalno.
Izboljšave in razlike
Hitro opazimo razlike med prvim in drugim delom, in s tem ne mislimo zgolj na grafično podobo ali druge manjše izboljšave. Glavni protagonist Henry si je zapomnil dogodke iz prve igre in se ne obnaša, kot da je pozabil vse, kar se je naučil. Seveda so vse njegove spretnosti na osnovnih ravneh, tako da nismo premočni že od samega začetka. Večje izboljšave in izpiljenost opazimo pri bojevanju.
Vse skupaj je veliko bolj tekoče, vsako orožje ima popolnoma svoj stil bojevanja. Tako imenovani “master strike” se lahko uporabi samo z mečem, kar pomeni, da nas ne rabi skrbeti, da bi nasprotniki zlorabljali to mehaniko z drugimi orožji. Z malo vaje hitro ugotovimo, kako lahko mi uporabimo “master strike” proti nasprotniku ter kako preprečiti, da bi ga nasprotnik uporabil proti nam.
Raziskovanje sveta
Raziskovanje sveta je zdaj še bogatejše. Na vsakem koraku lahko najdemo nekoga, ki je slišal govorice. Manjše podrobnosti, kot so prevrnjen voz z orožjem in hrano, zakopana trupla z opremo, nesporazumi med prebivalci, ki lahko privedejo do zanimivih ali zabavnih stranskih misij, ali pa zakopani zakladi – vse to daje občutek živega sveta. Kdor rad opravlja stranske misije pred nadaljevanjem glavne zgodbe, bo imel na voljo ogromno priložnosti. Moramo pa biti pozorni pri poslušanju dialogov ob sprejemanju misij. Zgodilo se nam je, da smo morali biti ob točno določenem času na določenem kraju, vendar smo zamudili in so NPC-ji misijo izvedli brez nas.
Da nam na poti ne bi bilo dolgčas, imamo možnost, da po končanem prologu poiščemo svojega psa Mutta in konja Pebblesa.
Alkimija in kovaštvo
Med večjimi dodanimi vsebinami sta alkimija in kovaštvo, ki sta predstavljena kot dve mini-igri. Postopek varjenja napitkov je ostal enak, vendar so se spremenile njihove kvalitete. Zdaj lahko zavremo tri različne stopnje napitkov: šibkega, ki je nekoliko manj učinkovit od običajnega, navadnega, ki ima pričakovane učinke, ter močnega, ki nudi dodatne bonuse, kot so povečana moč, vitalnost, govorne spretnosti itd. Kvaliteta napitka je odvisna od naše spretnosti pri varjenju in kakovosti sestavin – zdaj lahko zelišča ovenijo, če jih na stojalu ne posušimo pravočasno.
Kovaštvo je še ena zanimiva novost. Celoten postopek ustvarjanja orožja in orodij je zdaj interaktiven. Najprej moramo rudo segreti na pravo temperaturo, nato jo oblikujemo s kladivom. Če se nam ohladi, jo ponovno pogrejemo in postopek ponavljamo, dokler izdelek ni končan.
Skrivanje in kazni
Seveda se lahko podamo tudi na roparsko pot, če smo dovolj spretni in poznamo svoje meje. V igri sta dva načina prikritega pridobivanja denarja in opreme: odklepanje ključavnic in žeparjenje. V primerjavi s prvo igro ni večjih sprememb, je pa izvajanje zdaj veliko bolj tekoče. NPC-ji so zdaj bolje prilagojeni in lahko ugotovijo, kaj jim je bilo ukradeno. Če na primer uporabljamo ukradene predmete, lahko to opazijo in nas prijavijo stražarjem, ki nas bodo kaznovali. Kazni so tokrat bolj brutalne – od žigosanja do obglavljenja. A če smo dovolj spretni, se jim lahko izognemo.
Tehnična plat igre
Ker smo igro prejeli pred uradnim izidom, brez manjših hroščev in enega ali dveh zrušitev ni šlo. Vendar moramo priznati, da smo po približno 20 urah igranja naleteli na izjemno malo težav, kar pomeni, da so se razvijalci Warehouse Studios zelo potrudili in poskrbeli, da bo igra ob izidu leta 2025 v stabilnem stanju. Igro smo poganjali na 1440p z maksimalnimi nastavitvami, kjer je v povprečju dosegala 75–80 sličic na sekundo. Le v redkih primerih je rahlo zamrznila, kadar se je sprožil samodejni shranjevalni sistem.
Priporočamo
Ker smo igro prejeli v predogled, vam seveda ne želimo razkriti preveč, da vam ne pokvarimo doživetja zgodbe in vseh zanimivosti. A eno je jasno – čeprav smo leto 2025 komaj dobro začeli, imamo že prvega resnega kandidata za igro leta.
Preizkušamo
Sniper Elite: Resistance — Znana zabava brez inovacij
Published
2 meseca agoon
29/01/2025By
Rok GumzejSniper Elite: Resistance deluje, kot da z razlogom v svojem imenu ne nosi števila 6. Namreč, kljub temu, da je igra samostoječa, ne ponuja pretiranih korakov naprej od svojega predhodnika Sniper Elite 5 iz leta 2022. Tudi sama zgodba v igri teče paralaleno z dogodki petke in igra daje bolj občutek stranske serije, kot pa glavne predstave. Kot en konkreten in samostojen dodatek, ki pa vseeno prinese zadostno Sniper Elite izkušnjo.
Volk dlako menja, narave pa nikoli
V igri tokrat igramo kot Harry Hawker, ki zamenja Karla Fairburna, ikono Sniper Elite serije. Menjava protagonista ne bode v oči, ob tem, pa tudi ne prinaša nič kaj pretirano svežega. Njune komando veščine so dokaj podobne, gre bolj samo za menjavo kože. Namesto tihega stoika, imamo sedaj britanskega poliglota, ki v svojem ubijalskem poklicu deluje veliko bolj sproščeno in občasno tudi šaljivo.
Sposobnosti, ki jih Harry ima na voljo, so standardne Sniper Elite veščine – polaganje min, streljanje na daljavo in tihi ubitke na blizu. Igra ima sicer osnovno drevo razvoja veščin, a te ne ponujajo pretirano novih sposobnosti, ki bi nam omogočile, da naš igralni način konkretno spremenimo. Par mehanik pospešijo, dodajo kakšen prostor za municijo, ampak lahko bi v igro dodale kakšen bolj unikaten učinek.
Francija – dežela vina, ljubezni in ostrostrelcev
Osnovna kampanija igre obsega 7 map različnih velikosti. Mape so zanimive, francosko obarvane in popolnoma Sniper Elite tradicionalne. Imamo nacistične železniške postaje, nacistične raziskovalne bunkerje, mesta s starimi cerkvami za ostrostrelske fantazije, nočne mape in jez. Jez mapa je razvijalcu Rebellion bila očitno tako všeč, da so jo v kampanijo dali kar dvakrat.
Mape kampanije so mišljene, da se preigrajo večkrat. V njih so namreč skrite nadgradnje za naša orožja, različni dosežki in določeni plakati, ki odklenejo posebne Propaganda misije, do katerih bom prišel kasneje. Med raziskovanjem map odklenemo tudi posebne začetne točke, ki lahko ob ponovnem igranju služijo kot novo štartno mesto za začetek igranja misije.
Vsaka mapa je po svoje peskovnik, ki igralcem omogoča, da se izziva opravljanja misij lotijo na več različnih načinov. Vsaka mapa ima tudi več različnih nalog, ki so pa v osnovi vedno enake. Najdi to, onesposobi tistega, nastavi bombo.
Tudi sama zgodba, ki jo kot Harry doživimo, je že zelo poznana iz Sniper Elite serije in ne ponuja pretirane inovacije. Nacisti imajo mega skrito čudežno orožje in mi smo edini, ki jih lahko ustavimo. Razlog zakaj sem igral vsako naslednjo misijo je posledično ležal veliko bolj v tem, da me je zanimalo kako izgleda nasledn ji peskovnik, kot pa v tem, da bi me zares zgodba vlekla dalje.
Molk je zlato
Pri samem igralnem načinu sem vedno poskušal obrati tihi in nevidni pristop, ki se je pa pogosto izkazal za neuspešnega. Igra zahteva potrpljenje in načrtovanje ter je neizprosna, ko ste enkrat opaženi. Sam nisem želel cel čas izkoriščati gejming funkcije shrani igro-zgreši strel-ponovno naloži shranjeno igro-ponovi strel, ampak sem res sprejel svoj francoski uporniški duh in igral zelo improvizacijsko.
V tem sem našel tudi največ užitka. Nisem bil le tihi komando, ki se plazi po tleh, ampak sem v svojem pristopu postal veliko bolj direkten. To je močna stran Sniper Elite serije. Igralcem poda res proste roke, kako se bodo izziva pred sabo lotili in jih ne sili v določen stil igranja. A hočemo ali nočemo, osnovno jedro Sniper Elite serije – ostrostrelsko luknjanje nacističnih teles – je v Resistance še kako prisotno.
Nameriti popolni strel in čakati kdaj bo v ozadju udarila strela, da skrije zvok moje puške, je še vedno osnovni del igralne izkušnje. Rentgenski pogled kako metek po strelu potuje čez telo nacistov je prisoten v enaki meri kot v predhodniku in čeprav deluje dobro, bi na tej točki že tudi tukaj pričakoval kakšno novo inovacijo. Na treh četrtinah igre sem te posnetke že namreč gladko preskakoval.
V ostrostrelskem gnezdu je prostora za 16
Zanimivi del kampanijske izkušnje so invazije. Invazija je opcijska možnost, da omogočite, da se v vašo kampanijo prikrade drug igralec in vas v vaši igri poskuša eliminirati. Ko se invazija začne ste naenkrat vrženi v veliko bolj zahtevno igro, saj vas poleg nacističnih NPC-jev, sedaj lovi tudi pravi igralec. Seveda lahko uslugo tudi vrnete in sami napade igro drugih igralcev. Osebno mi je funkcija bila za preizkusit všeč, a sem jo po izgubljenih dvobojih raje izklopil, da sem lahko dalje živel svoje sanje nepremagljivega komandosa.
Čez osnovno kampanijo se boste prebili nekje v 10 urah, kar pa ne pomeni, da je vaše Resistance izkušnje konec. Igra ponuja že prej omenjene Propaganda misije, kjer vas čakajo določeni časovno omejeni izzivi, ki sicer meni osebno niso bili preveč zanimivi, a vseeno ponujajo dodatno igralno izkušnjo.
Bolj zanimiv mi je osebno bil večigralski način, ki ponuja skupinske ali individualne bitke za do 16 igralcev. Po tem, ko si vajen predvidljivih nacistov, ki te ne najdejo v grmu 1 meter stran od njih, je res ponižno srečati prave igralce, ki znajo merit, razmišljat in na splošno igrati bolje. Večigralski način je možen tudi tekom kampanije s co-op funkcijo, kjer lahko celotno kampanijo preigrate s prijateljem ali prijateljico.
Tja, kjer najbolj boli
Sniper Elite: Resistance je popolna Sniper Elite igra. Če ste s serijo že poznani potem točno veste kaj pričakovat. Razvijalec Rebellion se res drži mentalitete “Ne popravljaj tega, kar ni pokvarjeno” in pri Resistance še to kako močno drži. Streljanje deluje, misije delujejo, počutimo se kot komandosi. Bi si pa vseeno želel za njihove bodoče Sniper Elite naslove, da dobimo tudi kakšno inovacijo, mogoče bolj razširjeno drevo sposobnosti, tudi kakšen nov način prikaza rentgenskih preluknjanj nacijev.
V vsakem primeru je Sniper Elite: Resistance zabavna izkušnja, ki je točno to, kar od serije pričakujemo. Streljanje nacistov v mednožje.
Pro nasveti by Mastercard
Igraj kot PRO z Mastercard in JureTršanBlondom: Shifty je nazaj
“Začel sem kot tekstopisec v krznarstvu, pri izkušenem tekstopiscu, Grku Teddyju. Rekel mi je, da je najpomembnejša zamisel v oglaševanju...
Igraj kot PRO z Mastercard in ScorpLZ: Top 5 solo lokacij na Chapter 3 mapi
Nabiranje materialov je ključnega pomena v igri Fortnite in poteka skozi celo igro. Materiali so to, kar določi, kdo se...
Igraj kot PRO z Mastercard in Dejlo: Odkrivanje mape
“Mapa” je beseda, ki se pogosto pojavlja v igričarski govorici. Mapa je prenesena beseda oziroma natančneje kalk angleške besede map,...
Tajska bo uradna partnerska država sejma gamescom 2025
Nintendo razkril Switch 2: Cena, igre in novosti
ELDEN RING NIGHTREIGN v novem napovedniku razkriva lika Iron Eye
Če bi Fallout in S.T.A.L.K.E.R. imela britanskega otroka
Preizkusili smo odštekano mafijsko igro Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii
Gamescom 2025 podira rekorde zgodnjih prijav
Age of Mythology: Retold – Immortal Pillars; Zmaji, zidovi in vzhajajoče sonce
Prihaja novi D&D Starter Set Heroes of the Borderlands
Jenna Ortega veliko bolje pripravljena na drugo sezono Wednesday
Shadowdark RPG: The Western Reaches zbral milijon evrov v dveh dneh
Preizkusili smo pošasten Asus ROG STRIX SCAR 18!
Poslali so nam SLOVENSKO vodno hlajenje?
5 razlogov zakaj je sedaj pravi čas za nakup PlayStation 5
Preizkusili smo Sonyjev DualSense Edge
Nabiranje zlatih krogov v novi preobleki – Sonic: Frontiers na preizkusu
Tajska bo uradna partnerska država sejma gamescom 2025
Nintendo razkril Switch 2: Cena, igre in novosti
ELDEN RING NIGHTREIGN v novem napovedniku razkriva lika Iron Eye
Če bi Fallout in S.T.A.L.K.E.R. imela britanskega otroka
Preizkusili smo odštekano mafijsko igro Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii
Gamescom 2025 podira rekorde zgodnjih prijav
Age of Mythology: Retold – Immortal Pillars; Zmaji, zidovi in vzhajajoče sonce
Prihaja novi D&D Starter Set Heroes of the Borderlands
Jenna Ortega veliko bolje pripravljena na drugo sezono Wednesday
Shadowdark RPG: The Western Reaches zbral milijon evrov v dveh dneh
Preizkusili smo pošasten Asus ROG STRIX SCAR 18!
Poslali so nam SLOVENSKO vodno hlajenje?
5 razlogov zakaj je sedaj pravi čas za nakup PlayStation 5
Preizkusili smo Sonyjev DualSense Edge
Nabiranje zlatih krogov v novi preobleki – Sonic: Frontiers na preizkusu
Priljubljeno
-
Aktualno4 tedni ago
Gamescom 2025 podira rekorde zgodnjih prijav
-
Preizkušamo4 tedni ago
Age of Mythology: Retold – Immortal Pillars; Zmaji, zidovi in vzhajajoče sonce
-
Aktualno4 tedni ago
Prihaja novi D&D Starter Set Heroes of the Borderlands
-
Aktualno3 tedni ago
Jenna Ortega veliko bolje pripravljena na drugo sezono Wednesday
-
Aktualno3 tedni ago
Shadowdark RPG: The Western Reaches zbral milijon evrov v dveh dneh
-
Igre2 tedna ago
inZOI razkril ceno, načrte za prihodnost in brezplačne DLC-je do polne izdaje