Apexovo serijo nizkoprofilnih tipkovnic sem si že ogledal v preteklosti, in sicer sem imel možnost preizkusiti RAW model, ki je najcenejši v tej seriji. Razen relativno cenenega občutka izdelave nisem imel večjih pripomb in jo priporočil posameznikom, ki jim mehanične tipkovnice pač ne odgovarjajo. No, sedaj imam pa na mizi najbolj cenovno zasoljeno različico, in sicer model Apex M800. So izboljšali pomankljivosti njene manjše sestre in ali so dodali kaj pametnega poleg RGB lučk? Počakajte in izvedeli boste.
Embalaža je preprosta, a funkcionalna in vsaj name naredi vtis s svojim nevsiljivim designom. Podobno je tudi z notranjostjo škatle – saj v njej najdemo le navodila za uporabo, zamenljive gumijaste nogice za na spodnjo stran tipkovnice, ki nam pridejo prav ob preferenci večjega naklona tipkalne površine, in seveda tipkovnico samo. Nič CD-jev, debelih navodil v sto in enem jeziku, niti pa ni notri rezervnih oz. dodatnih tipk, orodja za odstranjevanje tipk ali morebitnih adapterjev. Dosedaj zelo okleščena predstavitev, kar je za izdelek, ki je postavljen v luksuzno kategorijo gaming tipkovnic, sila presenetljivo, in tega ne mislim v dobrem pomenu besede.
Ko smo jo prvič vzeli iz škatle nas je znova presenetila velikost izdelka. M800 na mizi tako zavzame skoraj dvakrat toliko prostora kot običajna mehanična tipkovnica s 104 tipkami. To je predvsem zaradi designa celotne serije tipkovnic Apex, ki niso standardno utilitarne in simplistične, marveč imajo, kako bi temu rekli – pa ja, imajo obline. Te bodo enim všeč, drugim pač ne, vendar meni osebno ta dodaten karakter tipkovnice kar ustreza in kaže na to, da se je Steelseries dejansko potrudil pri designu in gledal na malenkosti, ki morebiti drugim proizvajalcem niso tako pomembne.
Večidel prostora na mizi zavzame stalno vključen naslon za roke. Ta na prvi pogled nima neke uporabne funkcije, vendar ob daljši uporabi opazno pomaga zmanjšati napor na roke ter zmanjša verjetnost nastanka sindroma karpalnega kanala. Izdelava tako naslona za roke kot tudi vseh drugih elementov tipkovnice je iz trde teksturirane plastike. Pri namernem zvijanju tipkovnice po dolžini se zvija bolj kot konkurenti, vendar tega nikoli ni bilo opaziti pri normalni rabi. Edina stvar ki ni teksturirana in je gladka so same tipke.
Sama izkušnja teh je drugačna. Drugačna je od Ap ex RAW, kjer sem imel občutek da moramo za vsak klik fizično prebiti membrano da ga uspešno registrira; in drugačna od na Cherry MX osnovane mehanične tipkovnice. S tem nikakor ne mislimo, da je slaba, prav nasprotno – meni je z nizkim uporom 45 gramov, linearnim mehaničnim delovanjem ki sliči na MX Red in izjemno majhno razdaljo milimetra in pol potrebno za registracijo klika sila povšeči, saj sem lahko po uvodnem navajanju tipkal hitreje. Pri Steelseriesu pravijo, da je M800 najhitrejša mehanična tipkovnica na svetu, in glede na mojo izkušnjo s QS1 switchem v notranjosti, ki naj bi imel življenjsko dobo 60 milijonov klikov, in dvojedrnim procesorjem ki lahko naenkrat registrira več kot 250 klikov, je to prav mogoče.
Če smo že pri tipkah je nujno omeniti osvetlitev tipk. Kot ste dosedaj lahko že ugotovili iz videa, je ta nastavljiva na celoten RGB barvni spekter, torej nekaj več kot 16 milijonov barv. Pa kaj, si mislite – v tem cenovnem razredu ima že marsikatera tipkovnica primerljivo RGB osvetlitev, a to da razlika obstaja je očitno. Na Apexu je popolnoma enakomerna in ne prihaja do svetlejših in temnejših con niti na posameznih tipkah, niti na celotni osvetlitvi tipkovnice. Razlog za to je izdelava QS1 switcha tako, da je LED lučka na sredini mehanizma, ki se nato enakomerno širi na vse strani posamezne tipke. Steelseriesova pozornost do detajlov na M800 se pa najbolj kaže v tem, da so šli pobarvat posamezna ohišja tipk na belo barvo, ki služi kot difuzor da se barva bolj enotno preliva.
Nadaljujemo še malo s tipkami – na stran so tako pri proizvajalcu uvrstili šest na karkoli na svetu nastavljivih makro tipk. Z njimi lahko odpiramo programe, zaporedja s premori med tipkami kar pride prav pri MMORPG igrah, za zaganjanje skript, nadzorovanje programov za npr. livestreamanje in še in še. Te je mogoče nastavljati v programski opremi Steelseries Engine 3, ki je dobro narejen, pregleden in uporaben – skratka, ga med vsakodnevno uporabo ne opazimo, kar je največji kompliment, ki ga lahko sploh damo storitvi. Prav tako praktično je tudi upravljanje z RGB nastavitvami – te lahko po meri nastavljamo na kakršnekoli vzorce, prilagajamo lahko after click animacije, meni najbolj praktično pa je, da lahko uvažamo celotne profile in tako uporabimo nenormalno dobre kombinacije iz raznoraznih forumov na spletu.
Vse pa ni tako rožnato, kot je bilo to slišati dosedaj – moti vključitev sicer dvoportnega USB 2.0 huba, torej dobimo na tipkovnici za 200 € z RGB osvetlitvijo in dvojedernim ARM procesorjem dejansko 15 let staro tehnologijo? Niti se mi ne zdi dovolj strukturno trdna, saj se vse preveč zvija ob namernem preverjanju trdnosti, če pa že težim glede malenkosti pa naj dodam še, da ni dovolj možnosti nastavitve naklona – razlika ob uporabi drugih čepkov je pol centimetra kar ne spremeni bistveno ergonomije. Tu se pa pripombe tudi končajo – pod črto lahko povem, da je solidna tipkovnica brez katastrofalnih napak in je kot nalašč primerna za gamerje ki hočejo top of the line izdelke, imajo pa radi krajši hod tipk.