fbpx
Connect with us

Igre

Preizkusili smo The Dark Pictures Anthology: House of Ashes

Published

on

Pred skoraj enim letom sem uspela preizkusiti igro Little Hope, ki je del serije iger The Dark Pictures Anthology. Do sedaj so ustvarili tri igre: House of Ashes, Little Hope in Man of Medan. Vsaka z unikatno zgodbo, vse tri pa povezujejo elementi groze in misterioznosti. Na splošno je mehanika podobna – spoznavamo različne karakterje, o katerih nato odločamo, kakšna bo njihova usoda, z izbiranjem med vnaprej ponujenimi opcijami.

Little Hope je govorila o zgodbi štirih študentov in njihovemu profesorju, ki obtičijo v zapuščenem mestu. Ujeti so v skrivnostno meglo v mestu Little Hope in iščejo način kako bi se vrnili nazaj, medtem pa jih preganjajo sence iz preteklosti. Več tukaj.

House of Ashes pa govori o vojaški enoti, ki išče kemično orožje, a odkrijejo nekaj veliko smrtonosnejšega. V ruševinah pokopanega sumerskega templja, globoko pod arabsko puščavo, se prebudi gnezdo divjih in starodavnih pošasti. 

Še preden sem igro začela sem lahko zbirala ali bom igrala sama, tj. “Play Alone” ali co-op, tj. “Don’t Play Alone”. Zgodba poteka preko odločitev in akcij vojakov – vsakega posebej so predstavili z osebnostnimi lastnosti ter tako sem si lahko približno predstavljala, kako bo odreagiral kateri karakter. 

Mehanike so kar preproste, v določenem času moraš stisniti na določen gumb ali pa pravilno nameriti in koga ustreliti. Kadar se mi je pokazal srčni utrip sem morala pritiskati gumbe po taktu – a bolj kot ne večino igre samo opazujemo, kako se odvija zgodba. Izbiramo pogovorne odločitve in hitro pritiskamo na prikazane gumbe.

Skozi zgodbo pa me je vodil pripovedovalec imenovan The Curator. Dajal mi je nasvete polne metafor in zdelo se mi je kot, da gledam film. A takšne so vse igre v tej seriji. Po mojem mnenju se tako lahko veliko bolje osredotočimo na zgodbo.

Zaradi odločitev se lahko v trenutku spremeni situacija. Je pa res, da sem zaradi napak kar hitro bila kaznovana. Že na začetku so mi ustrelili vojaka, ki bi ga mogoče lahko rešila, če bi le pravilno namerila. Včasih pa ne bi smela stisniti gumba, saj sem na ta način npr. zadušila vojaka. Morala sem res pozorno slediti zgodbi, da sem uspela pravi čas, pravilno odreagirati. 

Največji problem sem imela s pozornostjo. Ker se je zgodba odvijala počasi, nisem bila toliko pozorna in hitro sem naredila napako. Zagotovo je skrivnosti za raziskati veliko in včasih lahko najdemo tudi kamnite tablice, ki nam pokažejo možne izide za odvijanje zgodbe v prihodnosti. Na voljo pa imamo tudi petdeset skrivnosti, ki so razdeljene po celotni igri. Skrivnosti so samo listi, knjige ali slike. Govorijo nam o preteklosti, pošastih ali pa spoznamo kaj novega o karakterjih.

Odličen del igre, ki mi je bil všeč tudi v Little Hope je ta, da vse te predmete lahko primemo v roke, preberemo in vidimo vse njihove podrobnosti. Obračamo lahko roko, da predmete vidimo pod različnimi koti. Edina čudna stvar je, da te predmete karakterji vedno odložijo na isto mesto, kjer so jih našli in ga ne vzamejo s seboj kot v drugih igrah. Na splošno sem se v zgodbi težko povezala z vojaki in njihovimi zgodbami, saj se mi niso ni zdel kot dobre oseba in pogosto sem si zaželela, da bi se katerega enostavno “znebila”. 

Kar me je tudi precej zmotilo je to, da sem med iskanjem skrivnosti imela težave z obračanjem, saj se je kamera počasi premikala in težko sem videla kam hodim in če je kaj pred mano. Velikokrat sem se morala prav boriti z kamero, da sem uspela karakterja postaviti pred predmetom, ki sem si ga želela ogledati. Kar me je največkrat zmotilo so bili loading screeni, ki so trajali predolgo ali pa so bili ravno dovolj kratki, da sem mislila, da je kaj narobe z mojim PlayStationom. 

Če povzamem, House of Ashes mi ni bil všeč tako kot Little Hope. Tam sem se lahko vsaj povezala s karakterji in nisem imela toliko težav z ohranjanjem pozornosti. Zdi se mi, da so v igri kar vsi povprek umirali in nisem točno vedela, ali je to zaradi mojih napak, ali se je določena zadeva enostavno morala zgoditi. Igra je imela dober potencial, ampak je bila pretirano obsedena z militarizacijo ter se mi je tako zdela bolj kot propagandni projekt ameriške vojske, kot pa igra o soočanju s pošastmi.


TOM CLANCY’S RAINBOW SIX: EXTRACTION – GUARDIAN EDITION igra za PS4

65,99 €

Igre

Igralci, ki sprožijo Dead Silence v igri Modern Warfare 2 začnejo oddajati opozorilni zvok

Published

on

Call of Duty: Modern Warfare 2 beta vikendi so se zaključili, igralci pa so opazili, da sproženje nadgradnje Dead Silence ni tako tiho, kot bi pričakovali.

Skupaj z efektom nadgradnje se sproži opozorilni zvok, ki ga sovražniki slišijo in jih tako opozori, da je nadgradnja v uporabi. Najbolj bizarno pa je, da igralec, ki sproži Dead Silence, ne dobi nobenega opozorila ali namiga, da ga je mogoče slišati v okolju.

Uporabnik Reddita RealMathematician363 je kot dokaz naložil posnetek.

Kot je razvidno iz zgornjega posnetka, je bil sovražnik, ki se ni zavedal, da nekdo leži za njim, opozorjen na zvok in je celo slišal, od kod prihaja. Morda ta novica Dead Silence uporabnikom pojasnjuje, zakaj njihovi sovražniki naenkrat zaznavajo njihovo lokacijo.

Zdi se, da je razvijalec Infinity Ward prikrito dodal slabost nadgradnji, ki pri ostalih napravah ne obstaja. Če je tako, se zdi, da je to le še en korak studia, s katerim želi igralcem preprečiti, da bi med tekmo preveč hiteli.

Brez rdečih pik na mini mapi, z glasnimi koraki in zdaj še z zvoki Dead Silencea je videti, da je edini “varen” način igranja spletne različice Modern Warfare 2 ta, da se namestite na položaj moči.


CALL OF DUTY: MODERN WARFARE II

80,99 €

Continue Reading

Igre

Upamo, da nas v naslednjem Saints Row ponovno pričakajo vesoljci, superjunaki in dildoti

Published

on

Saints Row. Serija iger, ki je v zadnjih letih postala znana po svojih odbitih trenutkih polnih akcije, referencah na pop-kulturo v obliki humorističnih parodij in spolnih vsebinah, ki so pogosto preizkušale meje dobrega okusa, je po sedmih letih dobila novega člana, tokrat enostavno poimenovanega Saints Row. Odprti svet, divja akcija in karizmatični liki so vedno bili temelji dobre Saints Row igre. Se najnovejši brat lahko postavi ob rob svojim uspešnim predhodnikom? Hja, težko. Poglejmo zakaj.

Domozlom

Na začetku igre se znajdemo v južnjaškem podnebju mesta Santo Ileso, kjer skozi različna dela, ki po navadi vključujejo kriminalna dejanja, poskušamo zbrati dovolj denarja, da plačamo svojo najemnimo. Takoj na začetku spoznamo tudi svoje 3 cimre, ki skozi igro služijo kot naši kompanjoni in rdeča nit zgodbe se hitro razjasni: “Dovolj nam je delanja za druge, čas je, da naredimo svojo kriminalno organizacijo.”

Igra poskuša te cimre predstaviti kot like za katere bi nam moralo biti mar, a žal so ti liki predstavljeni na pretirano karikaturen način, ki jih poskuša narediti obenem čudaško prikupne in pretirano stereotipne. Z njimi se posledično težje povežemo in emocionalna vez z njimi, ki bi naj zgodbo potiskala dalje, se nikoli zares ne oblikuje. Pretekle Saints Row igre so ta problem rešile na način, da so mnoge like naredile tako absurdne, da si jih enostavno moral vzljubiti. Tukaj tega ni.

Naši trije cimri so pogosto tudi kurirji, skozi katere igra poskuša do nas dostaviti pakete humorja v obliki stereotipnih šal, a te žal ne pristanejo najbolje. Veliko klišejskega humorja v igri se zdi na prvo žogo, kar je pa seveda škoda za serijo, znano po tem, da se zna na kreativen način norčevati iz aktualne kulture modernega sveta. Smeh je igra izzvala iz mene zgolj takrat, ko sem si to zabavo zagotovil sam. Največkrat pri kostrumizaciji svojega lika.


Nudist, John Wick ali Dr. Disrespect?

Kostumizacija je ogromen del te Saint Row igre. Kadarkoli med igro lahko popolnoma spremenite svoj izgled, telo, obleke, glas in tudi velikost svojih intimnih delov. Lahko se tudi slečete in igrate goli. Skozi spletno funkcijo Saints Row: Boss Factory lahko iz spleta za določeno vsoto zasluženega denarja kupite kreacije drugih članov skupnosti, kar je v resnici izjemno zabavna aktivnost. Pri brskanju skozi predloge boste našli ikonične like iz filmov, iger, znane glasbenike, tudi streamarje.

Na voljo imate tudi ogromno izbire pri predelovanju svojih avtov, orožij in lokacij. Svojo glavno bazo lahko po želji opremite, orožja poljubno pobarvate in nadgradite, avte pa po mili volji predelate v vašega sanjskega konjička.

Igra vam ponudi tudi izbiro na kakšen način boste gradili svoj kriminalni imperij. Po Santo Ileso namreč postavljate svoje kriminalne biznise (od ilegalnega skladišča toksičnih odpadkov do tovarne svojih znamk oblačil) za katere morate izvajati tudi stranske misije, da vam lahko prinesejo še več dobička. Te stranske misije pa so žal pričakovano monotone, pogosto nadležne in pretirano težke, da bi se jih z navdušenjem lotili. Predstavljajo bolj opravek, ki ga obkljukamo, ker ga moramo, ne ker bi ga želeli. In žal teh stranskih misij ne manjka.

Dobesedni peskovnik

Mapa na kateri se ta celotna štorija dogaja je velika, ni pa ogromna. Je zanimiva, ni pa pretirano raznolika. Je polna zanimivih lokacij, a obenem deluje prazno in zapuščeno. Mapa sicer ponuja točke zanimanja, ki so me pogosto odvrgle od moje začrtane smeri, a na njih žal nisem našel zadovoljive vsebine. Velik del zunanjega dela mesta je tudi dokaj prazen in resnično puščavski, ker tudi ne ponuja neke dejanske vsebine.

Peskovnik v katerem se znajdemo obljublja tudi veliko zabave pri interaktiranju z okolico. Streljanje s policaji, lovljenje sovražnih tolp in dirkanje po nasprotni strani ceste, so zgolj ene izmed aktivnosti s katerimi se v igri lahko zamotimo, a žal ne dovolj zabavne. Streljanje je malce nerodno, vožnja vozil pogosto daje občutek lebdenja in med avti nisem opazil prevelikih razlik v njihovi vožnji. Celotna zadeva deluje, kot da bi potrebovala še kanček več poliranja. Še posebej streljanje, katerega je v igri ogromno.

Poliranje bi mogoče pomagalo tudi pri hroščih, ki so se v opazni meri prikradi v igro. Med igranjem sem naletel na dva resnejša hrošča, ki sta mi onemogočila napredovanje misij in povzročila izgubo napredovanja ter več manjših v obliki lebdečih NPC-jev in manjkajočih tekstur. Zabavni peskovnik se je torej izkazal za mravljišče.


Kriza identitete

Saints Row igre so vedno želele vzpostaviti svojo identiteto, stran od očitne primerjave z igrami serije GTA. Saints Row je želel biti svoj. Poskusi odcepitve so v preteklosti pripeljali do tega, da so Saints Row: The Third, Saint Row IV in Gat out of hell svojo absurdnost povečale na 11. V igrah smo srečali vesoljce, bili superjunaki in uporabljali bizarna orožja, ki iz tal prikličejo morskega psa. S tem je Saints Row začel utrjevati svojo pot, ki je svetu dajala jasno sporočilo: “Ej, če hočeš brezglavo zabavo v zanimivem odprtem svetu, je Saints Row zate. Primi bazuko, poleti v zrak in razstreli vesoljca.”

A te norosti v novem Saints Row-u ni, oziroma jo vidimo v veliko bolj mehkejših oblikah. Se sicer pojavi med akcijskimi scenami, ki so me včasih odkrito impresionirale, a ta akcija me je žal kasneje pustila zgolj lačnega po več. Delovalo je, kot da igri manjka poguma, da bi si dovolila biti kar so bili njeni predhodniki. Divje dogodivščine za divjo zabavo. Tako pa igra deluje kot zgolj povprečni klon igre GTA, ki ima sicer svoje momente, obkljuka minimalne zahteve, a ne živi svojega življenja. Nikoli si nisem mislim, da bom to izrekel, ampak upam, da nas v naslednjem delu Saints Row serije ponovno pričakajo vesoljci, superjunaki in dildoti. Človek lahko sanja.

Saint Row posledično dobi oceno 6/10. Povprečno.

Continue Reading

Igre

Atlus toži oboževalce, ki so obudili dolgo ukinjen MMO Shin Megami Tensei

Published

on

Kot je opazil uporabnik Twitterja “Marsh“, je bila tožba prvič vložena decembra 2021, pred kratkim pa je napredovala do te mere, da so bili oboževalci, ki stojijo za projektom REimagine, pozvani na sodišče.

Shin Megami Tensei Imagine Online je bil MMO za osebne računalnike, ki se je odvijal v postapokaliptičnem Tokiu in v katerem so igralci raziskovali lokacije in izpolnjevali naloge v lovu za plenom.

Igra je bila prvič izdana leta 2007 na Japonskem, leta 2008 in 2009 pa še v Severni Ameriki in Evropi. 24. maja 2016, devet let po prvem izidu, je podjetje Atlus sprejelo odločitev, da zapre strežnike igre.

Štiri leta kasneje je skupina oboževalcev, ki je poslovala pod imenom Rekuiemu Games, ponovno obudila igro Imagine Online z zagonskim programom, spletno stranjo in strežniki, ki so posnemali izvirno igro in oboževalcem omogočili vnovično igranje MMO-ja.

Vendar družba Atlus v sodnih dokumentih navaja, da so oboževalci, ki stojijo za igro REimagine, družbi Atlus povzročili in bodo še naprej povzročali nepopravljivo škodo, če jih sodišče ne bo omejilo.

Podjetje zahteva popolno ukinitev vseh spletnih strani in strežnikov, povezanih z oboževalskim projektom, ter do 25.000 USD za vsako kršitev, o kateri odloči sodišče.

Slika: Atlus

Tožba ponovno izpostavlja dolgoletno vprašanje ohranjanja spletnih video iger in drugih vsebin, za katere obstaja nevarnost, da v prihodnosti popolnoma izginejo, če se ukinejo uradni strežniki.


F1® 22 PC

59,99 €

Continue Reading

Igre

Trombone Champ je nova najljubša videoigra na internetu

Published

on

Trombone Champ ni resna igra; je čudovita mešanica naključne glasbene komedije, zbirke kart, izmišljenih dejstev o trombonu in hotdogih ter resničnih dejstev o pavijanih.

Igranje je presenetljivo enako zabavno kot gledanje posnetka, vsaj prvih nekaj pesmi. Z miško premikate drsnik pozavne in kliknete ali pritisnete tipko, da bi zaigrali. Zvoki, ki jih izvabite, imajo le nejasno povezavo z glasbo. Vizualna podoba je strašljivo komična: Rosamundo spremljajo krigle in preste, ki veličastno skačejo in se vrtijo na zaslonu. Med resnično grozljivo izvedbo pesmi God Save Our King se v ozadju s spoštovanjem pojavljajo in izginjajo fotografije Londonskega mostu in britanske zastave, ki jim sledi velikanski jpeg angleškega zajtrka.

Igro Trombone Champ je izdelal razvijalec z imenom Holy Wow, ki ga sestavljata Dan in Jackie Vecchitto, ki sta izdelala tudi serijo iger za tekmovalno tipkanje Icarus Proudbottom’s Typing Party.

Razvijalce je presenetila nenadna pozornost, ki jo je pritegnila igra Trombone Champ.

“Pojasniti moramo, da je trenutno Holy Wow večinoma operacija ene osebe. In to niti ni naš glavni nastop! Delamo za polni delovni čas (!!!) in celotno igro smo zgradili ponoči, ob vikendih in praznikih,” je na Twitterju zapisal Vecchitto.

Slika: Holy Wow

Alan Wake Remastered igra za PS5

28,99 €

Continue Reading

Igre

Postani virtualni tekač z Let’s Get Fit

Published

on

Med pandemijo je Nintendo Entertainment za svojo konzolo Nintendo Switch marsikoga po svetu rešil pred lenarjenjem in dolgčasom z zabavno igro Ring Fit Adventure. Seveda se stvari še vedno niso povsem umirile in se ljudje še vedno bolj nagibamo k fitnesu in športu znotraj naših domov. Zaradi tega so pri podjetju Koch Media ustvarili igro Let’s Get Fit.

Od različnih iger smo vajeni, da nas vodijo skozi zgodbo ali dogodivščino, kjer nas po poti čakajo izzivi, ki jih lahko premagamo s telovadbo. Za vse, ki pa si želite samo treninga z odličnim prikazovanjem in veliko izbiro vaj, je Let’s Get Fit odlična izbira. 

Ko jo zaženemo nas ta vpraša o naših podatkih kot so, spol, višina, teža in telesna pripravljenost. Na ta vprašanja ne rabimo nujno odgovoriti če ne želimo, saj za samo telovadbo ni ključnega pomena. Je pa res, da igra lažje izračuna porabo kalorij, v kolikor ima točne podatke. 

V glavnem meniju nas kot v vsaki igri pričaka vrstica, kjer imamo na izbiro opcije telovadbe, dosežke, trofeje, lestvico, profil, statistiko in nastavitve. Pod telovadbo izbiramo med tremi opcijami:

  • Free ali izbira vaj po našem okusu, kjer lahko poljubno izbiramo med vsemi možnimi vajami.
  • Program, kjer imamo vnaprej sestavljene različne vaje.
  • Challange ali izziv, tukaj pa se vsak dan pojavi nova težka vaja, da vidimo če smo dovolj pripravljeni zanjo.

V koliko kupite fizično kopijo igre dobite zraven dva traka, ki ju lahko uporabimo za pritrditev kontrolerjev eno na roko in eno na nogo. Tako med telovadbo igra zaznava naše gibanje, če le to izvajamo pravilno. Obstaja pa možnost igranja brez trakov, a takrat igra ne bo zaznavala pravilnost naših gibov, saj je brez kontrolerjev to nemogoče. Je pa res, da naš cilj je izboljšati telesno aktivnost in lahko kontrolerje damo v žep ali pa jih na zapestje pritrdimo z kakšno zapestnico ali trakom. 

Res, da igra ni tako zanimiva in interaktivna če jo primerjam z Ring Fit Adventure, a vseeno je ravno prav narejena, da se najde nekaj za vsakogar. Za vse tiste, ki pa potrebujete rezultate za motivacijo, pa igra pod statistiko vodi vse posebne dosežke in podatke o skurjenih kalorijah. Lahko pa primerjate točke z vašimi prijatelji in vidite kdo je v kakšnem vadbenem programu dosegel več točk. V kolikor pa imate Nintendo Online pa lahko rezultate primerjate s ostalimi ljudmi po svetu. 

V koliko vam ni samemu hodit tekat ali na fitnes je to res ena boljših, če ne najboljših iger za telovadbo, ki jih Nintendo Switch trenutno premore. Na razpolago imamo številno različnih vadbenih programov. Sami si lahko sestavimo program, ki nam bo pripomogel doseči naš cilj, da si izboljšamo zdravje, izgubimo telesno težo ali učvrstimo mišice. Za takšno ceno skorajda ni boljše igre in v koliko boste imeli dovolj zagnanosti in motivacije za redno telovadbo vam ne bo žal.

To bi pa bilo od mene vse, v koliko vam je naša vsebina všeč se naročite na Game Gang kanal in na naša družbena omrežja.

Igrala: Nataša “TashyTas” Ujlaki
Avtor: Žiga “WickedLinx” Kmetec

Continue Reading

Igre

Twitch zvezdniki bodo manj plačani

Published

on

Partnerji, ki so prej prejemali delež 70/30, bodo po prvih 100.000 dolarjih prejeli standardni delež 50/50.

Twitch je danes objavil, da bo od naslednjega leta znižal delež prihodkov od naročnine, ki ga ponuja prednostnim streamerjem.

Predsednik Twitcha Dan Clancy je spremembo napovedal v današnji objavi na blogu, v kateri je zapisal, da podjetje ponuja standardni delež prihodkov v razmerju 50/50 za streamerje, vendar že nekaj časa ponuja “premium” raven partnerskih streamerjev, ki namesto tega prejemajo delež 70/30.

Slika: Twitch

Platforma je pred več kot letom dni prenehala ponujati te premijske sporazume. Streamerji, ki so že sklenili te pogodbe, bodo od 1. junija 2023 dalje za prvih 100.000 dolarjev, ki jih zaslužijo vsako leto, prejeli delitev prihodkov v razmerju 70/30, nato pa standardno delitev prihodkov v razmerju 50/50.

Twitch je zmanjšanje prihodkov izkoristil tudi za to, da je streamerje bolj usmeril v oglaševanje in jim predlagal, da se vključijo v program za spodbujanje oglasov, ki jim na primer plača 500 dolarjev za 4 minute oglasov vsako uro in 40 ur pretakanja na mesec.

“Naš nedavni dvig deleža prihodkov od oglasov na 55 % v okviru programa za spodbujanje oglasov je odličen način, da ti večji streamerji ustvarijo večino teh prihodkov, če ne celo vse,” je dejal Clancy.


JBL Quantum 100 Black žične gaming slušalke

39,99

Continue Reading

Pro nasveti by Mastercard

Oglas

Priljubljeno